Ta članek, ki je objavljen v vrhunski znanstveni reviji Science, z uporabo teorije iger ter družboslovnih laboratorijskih poskusov preučuje pomen kaznovanja za evolucijo sodelovanja med neznanci. Je nasploh prvi članek, v katerem avtor s katere koli slovenske ustanove v tej reviji opisuje družboslovno raziskavo.
COBISS.SI-ID: 1024190804
Pri ugledni založbi Elsevier je septembra 2014 izšla knjiga Dragana Stevanovića z naslovom Spectral Radius of Graphs, posvečena razvoju, dokazom in odprtim problemom na področju spektralne teorije grafov.
COBISS.SI-ID: 1536992708
Bannai in Ito sta definirala teorijo asociativnih shem kot »teorija grup brez grup«, in s tem postavila osnovno vprašanje, katere lastnosti permutacijskih grup so pravzaprav lastnosti asociativnih shem. V tem članku je z obravnavo tranzitivnih permutacijskih grup v širšem kontekstu asociativnih shem dokazano, da je ena izmed takih lastnosti tudi posplošeni Wielandtov izrek, da so primitivne permutacijske grupe stopnje 2p^n, kjer je p ) 2 praštevilo, ranga 3.
COBISS.SI-ID: 1024198996
Ta znanstvena razprava, ki je objavljena v vrhunski splošni matematični reviji Proc. Lond. Math. Soc., reviji, ki po ARRS metodologiji sodi v kategorijo A', reši problem hamiltonskosti za družino kubičnih Cayleyjevih grafov grup glede na generatorsko množico, ki sestoji iz involucije, neinvolucije lihega reda in njenega inverza.
COBISS.SI-ID: 1024390740
Obstoječa klasifikacija evolucijsko singularnih strategij v Adaptivni dinamiki (Geritz et al., Evol Ecol 12:35–57, 1998; Metz et al., Stochastic and spatial structures of dynamical systems, pp 183–231, 1996) predvideva da je fitnes mutanta v danem okolju dvakrat odvedljiva funkcija fenotipov mutanta in obstoječih strategij. Nedavni primeri mehanističnih modelov v epidemiologiji pa kažejo, da tem predpostavkam ni vedno zadoščeno (Boldin, Diekmann: Journal of Mathematical Biology, Volume 56 (2008), Issue 5, pp. 635-672.). Z drugimi besedami, zadnje raziskave kažejo potrebo po razširitvi obstoječe teorije. V članku obravnavamo evolucijske modele, pri katerih je fitnes le enkrat odvedljiva funkcija fenotipov. Definicija evolucijsko singularne strategije je torej enaka kot v klasični teoriji, klasifikacija evolucijsko singularnih strategij pa s klasičnimi metodami ni mogoča. V članku razvijemo popolno klasifikacijo evolucijsko singularnih strategij glede na njihovo konvergečnost in invazivnost ter določimo pogoje, pri katerih v okolici evolucijsko singularnih strategij najdemo dimorfizme. Poleg t.i. evolucijsko stabilnih strategij (ESS) in strategij, ki so dovzetne za invazije, naletimo tudi na evolucijsko singularne strategije, ki so dovzetne za invazije le z ene strani. Take singularne točke poimenujemo enostranske evolucijsko stabilne strategije in pokažemo, da lahko delujejo kot ESS ali pa kot točke evolucijskega razvejanja. Da bi ugotovili, kdaj take strategije delujejo kot evolucijske točke razvejanja, je potrebno določiti ukrivljenost t.i. izoklin v okolici evolucijsko singularne točke. V članku predstavimo analitični kriterij, ki nam pove kdaj v določeni populaciji lahko pričakujemo diverzifikacijo fenotipov. To je ključnega pomena za razumevanje fenotipske evolucije. Uporabo razširjene teorije prikažemo na modelih evolucijske dinamike nalezljivih bolezni.
COBISS.SI-ID: 1024534868