Izvedli smo študijo čiščenja odpadnih vod iz papirne industrije z metodama koagulacije-flokulacije in ultrafiltracije (UF). Učinkovitost obeh metod smo ovrednotili na podlagi zmanjševanja motnosti, kemijske potrebe po kisiku (KPK), skupnih suspendiranih trdnih delcev (TSS) in absorbance pri 254 nm. Določili smo optimalno količino PACl 840 mg L-1 in vrednost pH 9. Pri teh pogojih se je motnost znižala za 95 %. Kombinacija PACl s polielektrolitom Organopol WPB20 je bila najučinkovitejša, saj se je pri vrednosti pH 9 motnost znižala za 98 %, koncentracija TSS za 92 % in vrednost KPK za 60 %. Po UF smo dobili boljše rezultate kot pri koagulaciji/flokulaciji, saj sta se v kislem območju pri vrednosti pH 6 motnost in TSS znižali za več kot 99 %.
COBISS.SI-ID: 15551254
Naraščajoč pomen trajnostnega razvoja kot političnega cilja je sprožil debato o primernih orodjih za sprejemanje trajnostnih odločitev. Sestavljeni indikatorji združujejo več različnih kazalcev v enega in tako podajajo celovito informacijo. Vendar jim pogosto očitajo, da so preveč subjektivni, ker so rezultati odvisni od uporabljenih metod za normalizacijo, določanje uteži in združevanje indikatorjev. V članku so uporabljene različne kombinacije metod normalizacije, določanja uteži in združevanja za ocenjevanje industrijskega primera, z namenom določiti najboljši način za izračun sestavljenega indikatorja. Uporabljena metodologija postopoma združuje posamezne indikatorje trajnostnega razvoja v trajnostne podindekse in končno v sestavljeni trajnostni indeks. Uporabili smo normalizacijske metode: minimum-maksimum, razdalja do referenčne vrednosti in delež letne rasti indikatorja v zaporednih letih. Uteži individualnih indikatorjev in trajnostnih podindeksov smo določali z: metodo enakih uteži, metodo 'benefit of the doubt' in metodo razporeditve virov. Za združevanje indikatorjev smo uporabili linearni, geometrijski in nekompenzacijski večkriterijski pristop. Nekompenzacijski pristop smo prilagodili tako, da izvede dvonivojsko združevanje, nato združevanje v podindekse in končno v sestavljeni trajnostni indeks. V ocenjevanje smo uvedli tudi kazenski kriterij, ki naj motivira podjetja k trajnostnemu razvoju. Rezultate smo analizirali z analizo občutljivosti na osnovi variance. Glede na rezultate je predlagana naslednja metodologija za izračun sestavljenega indeksa trajnostnega razvoja: razdalja do referenčne vrednosti, metoda 'benefit of the doubt' in linearno združevanje.
COBISS.SI-ID: 16055318
V članku predstavljamo večkriterijsko optimiranje regionalnega omrežja proizvodnje bioproduktov in hrane iz biomase z vključitvijo posrednih (bremenilnih), neposrednih (razbremenilnih) in celotnih (posrednih in neposrednih) odtisov. Splošni model za optimiranje regionalnih omrežij za proizvodnjo in porabo energije iz biomase v celotni proizvodni mreži (Čuček in drugi, 2010) smo nadgradili za sočasno ocenjevanje trajnostnega razvoja, ki temelji na analizi življenjskega kroga. Z upoštevanjem celotnih odtisov smo pridobili dobičkonosnejše in okolju prijaznejše rešitve kot v primeru upoštevanja le neposrednih obremenilnih učinkov.
COBISS.SI-ID: 15839766
Izdelali smo študijo okoljskih, ekonomskih, socialnih in sestavljenih odtisov kot kazalnikov za merjenje in ocenjevanje trajnostnega razvoja. Predstavili smo tudi več orodij, ki jih lahko uporabimo za ocenjevanje trajnostnega razvoja, številne kalkulatorje posameznih odtisov, orodja ki temeljijo na teoriji grafov in na matematičnem programiranju.
COBISS.SI-ID: 15840022
V prispevku opisujemo trajnostno mešano-celoštevilsko linearno (MILP) sintezo proizvodnje bioplina z upoštevanjem ekonomskega in okoljskega vidika trajnostnega razvoja. Model (Drobež in drugi, 2011) smo nadgradili z analizo življenjskega kroga z uporabo koncepta eko-dobička. Maksimirali smo ekonomski dobiček, eko-dobiček in celotni dobiček, ki je vsota ekonomskega in eko-dobička. Rezultati kažejo, da je proces proizvodnje bioplina ekonomsko in okoljsko privlačna rešitev, saj izkazuje pomemben eko- in celoten dobiček.
COBISS.SI-ID: 15787798