Strešne površine stavb v urbanih območjih vedno bolj pritegnejo zanimanje za postavitev fotovoltaičnih (ang. photovoltaic, PV) sistemov. Takšni sistemi izboljšajo samoučinkovitost električne oskrbe, ter pomagajo pri znižanju emisij zaradi toplogrednih plinov. Pri tem niso vse strešne površine primerne za postavitev PV sistemov. Predstavljeno delo se ukvarja z razvrstitvijo strešnih površin v urbanih območjih glede izračunanega sončnega potenciala, ter iskanje najbolj primernih površin za postavitev PV sistemov. Izračun sončnega potenciala je izveden z novo metodo, ki upošteva topografske značilnosti urbanega površja s pomočjo podatkov LiDAR (ang. Light Detection And Ranging), večletnih meritev globalnega in difuznega obsevanja s piranometrom, ter senčenja in samosenčenja. Metodo dopolnjujeta novo hevristično senčnje od vegetacije ter večločljivostni model senčenja. Izvedena je bila analiza pomembnosti različnih vplivnih dejavnikov (npr. senčenje), kot tudi primerjava med izračunanim sončnim obsevanjem ter meritvami na lokalni PV postaji, kjer je bila dosežena 97.4% korelacija.
COBISS.SI-ID: 16262934
Predstavljamo okoljsko ogrodje za simulacijo in vizualizacijo gozdov olesenelih rastlin. Kompleksen aplikacijski programski sistem razvija in animira proces spontane pogozditve v okolju. Sistem upošteva številne lastnosti okolja in združuje računalniško animacijo z umetnim življenjem. Glavni namen predstavljenega programskega sistema je njegova uporaba v računalniški animaciji, za sintezo naravnih okolij in vizualno analizo verodostojnosti njihovega naravnostnega izgleda. Pogozditveni proces je modeliran kot simulacija ekosistema, kjer se drevesa borijo za preživetje na osnovi več rastnih pogojev. Podan je podroben opis simulacijskih postopkov za simulacijo rasti dreves in pogojev, ki lahko vplivajo na rast dreves. Vsi simulacijski postopki in pogoji so biološko spodbujeni. V članku so matematično definirani z načrtovanjem modela agentnega sistema od dna proti vrhu, ki vzplavi umetno porazdelitev dreves z mediacijo znotraj simulacije. Spremenljiv in prilagodljiv 3D proceduralni model je uporabljen za vizualizacijo dreves. Prav tako je rast posameznih dreves animirana, od razvoja vejitvene zapletenosti, do potankosti za posamezen list, kar omogoči precej realistično zaznavo pojavljajočega ekosistema. Vizualizacija dreves je pohitrena na tak način, da imajo drevesni modeli sorazmerno postopoma zmanjšano stopnjo podrobnosti glede na točko gledišča. Lokacije in zrelost vizualiziranih dreves so pridobljene iz rezultatov simulacije ekosistema in tako je animiran proces zaraščanja skozi več stoletij. Naravnostni izgled umetne porazdelitve dreves je potrjen vizualno in statistično.
COBISS.SI-ID: 16157206
Eksploracija in eksploatacija sta temeljna procesa vsakega iskalnega algoritma. Eiben in Schippers sta že pred več kot desetletjem zagovarjala ustreznost razmerja med tema dvema nasprotujočima si procesoma in to še dandanes zmeraj pomembno vpliva na raziskave s področja evolucijskih algoritmov. V tem članku smo pregledali več kot 100 znanstvenih del in podali pregled na tem področju. V članku smo podali nov in svež pogled na to problematiko preko naslednjih treh aspektov: (1) katere komponente evolucijskega algoritma prispevajo k eksploraciji in eksploataciji; (2) kdaj in kako krmilimo eksploracijo in eksploatacijo in (3) kako dosežemo ustrezno razmerje med eksploracijo in eksploatacijo. Le s pomočjo celovitega in sistematičnega razumevanja teh dveh procesov lahko pričakujemo napredek raziskav na tem področju.
COBISS.SI-ID: 17009430
V evolucijskem računanju pogosto uporabimo izraza eksploracija in eksploatacija pri razlagi kako evolucijski algoritmi preiskujejo prostor. Vendar šele pred kratkim so bile predstavljene neposredne mere s katerimi merimo količino eksploracije in eksploatacije. V tem članku smo naredili korak dalje in predlagane mere uporabili za adaptivno krmiljenje parametrov evolucijskega algoritma. Na praktičnem problemu kemijskega inženirstva, iskanje modela prenosa snovi Sovova, prikazujemo, da takšno adaptivno krmiljenje daje relativno dobre rezultate pri iskanju rešitve, kakor tudi glede hitrosti konvergence k rešitvi. Na dobljenih eksperimentalnih rezultatih smo izvedli tudi statistično analizo z uporabo Bonferroni-Dunn testa in analizo občutljivosti. Statistična analiza ponovno pokaže, da je adaptivno krmiljenje parametrov z merjenjem eksploracije in eksploatacije uspešno napram drugim uporabljenim pristopom.
COBISS.SI-ID: 16929046
Srčne utripe lahko iz interferenčnih optičnih signalov zaznavamo z različnimi metodami, ki izkoriščajo mehanske in akustične učinke delovanja srca. Če beležimo trenutke utripov, lahko iz nastalih časovnih vrst izkustveno napovemo, katera zaznava sočasno uporabljenih metod je najverjetnejša oz. najpravilnejša. Poleg tega smo uvedli še 2D-porazdelitve, odvisne od časa in intervalov med utripi, ter s tem omogočili dodajanje novih robnih pogojev, ki izboljšajo občutljivost in natančnost zaznav.
COBISS.SI-ID: 17201686