Raziskali smo fazna ravnotežja za glicerol tristearat in glicerol trioleat v ogljikovem dioksidu in žveplovem heksafluoridu. Sestave faz v ravnotežju smo določili eksperimentalno pri tlakih do 51 MPa in temperaturah 333, 343 in 363 K z uporabo visokotlačne optične celice s spremenljivim volumnom. V sistemih glicerol tristearat-SF6 in glicerol trioleat-SF6 je prišlo do fazne inverzije. Za glicerol tristearat smo določili tudi fazni prehod trdno-tekoče (S-L) v prisotnosti CO2 in SF6 v odvisnosti od tlaka. Za oba sistema ima trifazna črta trdno-tekoče-plin (S-L-V) temperaturni minimum v p-T faznem diagramu. Tališče glicerol tristearata v CO2 smo določili tudi z uporabo visokotlačnega DSC (differential scanning calorimetry) ter meritve primerjali z rezultati, dobljenimi z visokotlačno optično celico.
COBISS.SI-ID: 16419350
Aerogeli iz naravnih polisaharidov imajo oboje, biolastnosti po polisaharidih; kot so dobra biološka kompatibilnost in celično ali encimsko razgradnjo, in pa lastnosti aerogelov kot sta velika poroznost in specifična površina. Zaradi tega so zelo atraktivni za dostavljanje aktivnih substanc. Biorazgradljive alginatne aerogele smo sintetizirali s pomočjo sol-gel sinteze. V tem prispevku smo za pripravo alginatnih monolitnih in sferičnih hidrogelov uporabili dve metodi ionskega zamreženja, ki jih lahko kasneje pretvorimo v aerogele z veliko specifično površino. Dobljene aerogele smo nato uporabili kot nosilce aktivnih substanc. Proučevali smo vpliv procesnih parametrov kot sta začetna koncentracija in viskoznost alginatne raztopine na sproščanje modelne substance nikotinske kisline. Rezultati so pokazali, da se z uporabo notranje vgrajevalne metode ionskega zamreženja nikotinska kislina sprošča počasneje. Monolitni aerogeli so se tudi manj krčili kot v drugih objavljenih znanstvenih prispevkih. Prav tako smo tudi z naraščanjem koncentracije alginata pri obeh tipih zamreženja dobili bolj kompaktne in zamrežene aerogele.
COBISS.SI-ID: 15819286
Pri normalnem delovanju je razlika med centralno venoznim in atrterijskim pCO2 približno 1 kPa (7.5 mmHg). V stanju šoka se ta razlika običajno zviša. Namen je bil ovrednotiti povezanost med razliko v pCO2 in smtrnostjo bolnikov z akutnim miokardijskim infarktom in kardiogenskim šokom. Postavili smo hipotezo, da imajo pacienti z višjo razliko pCO2 ob sprejemu, manj možnost za preživetje. Retrospektivno smo v raziskavo vključili 30 pacientov z akutnim miokardijskim infarktom in kardiongenskim šokom (povprečne starosti 67 +/- 10 let, od tega 73 % moških), od katerih je 20 (67 %) umrlo. Nepomembne razlike med sprejetimi pacienti, kot so starost, spol, povprečni tlak ob sprejemu, srčni utrip, laktat, hemoglobin, vrh toponina I, kardiopulmonalno oživljanje, uporaba terapevtske hipotermije. Opazna razlika med preživelimi in umrlimi je bila v razliki centralno venozne in arterijske pCO2 razlike (1.35 +/- 0.49 kPa vs. 0.83 +/- 0.36 kPa, p = 0.003). Pri preživelih in umrlih pacientih s centralno venozno saturacijo preko 70 %, je bila opažena opazna razlika med centralno venoznim in arterijskim pCO2 (1.33 +/- 0.51 kPa vs. 0.7 +/- 0.3 kPa, p = 0.003) in nepomembna razlika med centralno venozno saturacijo kisika pod 70 % ob sprejemu (1.38 +/- 0.53 kPa vs. 1.25 +/- 0.33 kPa, p = 0.37). Pacienti z zmanjšano razliko med centralno venoznim in arterijskim pCO2 so bolj podvrženi srčnemu zastoju, četudi se jim ob sprejemu zviša saturacija kisika nad 70 %.
COBISS.SI-ID: 4377663
V članku je predstavljen nov visokotlačni proces za občutljivo sušenje, mikronizacijo in formulacijo želatine z visoko molekulsko maso. Sušenje s pršenjem raztopin želatine je že uveljavljen proces za želatino z nizko molekulsko maso, za vodne raztopine z nizko koncentracijo želatine ali za raztopine z aditivi za zniževanje viskoznosti. V predstavljenem procesu je bil uporabljen superkritični CO2 z mikroniziranimi vodnomi raztopinami želatine, ki je bil sproščen iz visokotlačne posode v razpršitveno komoro z namenom odstraniti vodo z ekstrakcijo in uparjanjem vode pri blagih pogojih. Dobljeni produkt smo analizirali s praškovno analizo. Vodne raztopine želatine z deležem suhe želatine do 50 ut. % in z molekulsko maso 156 000 g/mo so bile uprašene in posušene s tem procesom. Medtem je bila degradacija produkta zaradi hidrolize zanemarljiva.
COBISS.SI-ID: 14960406
Preučevali smo spremebe v preživelosti in celični morfologiji, izločanje celularnih proteinov in spreminjanje aktivnosti encima alkoholne dehidrogenaze (ADH) iz kvasovk S. Cerevisiae, ki smo jih izpostavili superkritičnemu CO2. Pred izpostavljanjem je bilo število živih celic ocenjeno na 105 enot, ki formirajo kolonije na mL celične suspenzije (cfu/mL). Suspenzija kulture S. Cerevisiae je bila inkubirana v SC CO2 pri različnih tlakih (7.5, 15 in 30 MPa) za različna časovna obdobja (30–300 min) pri konstantni temperaturi (35 °C). Preučen je bil vpliv parametrov na totalno koncentracijo proteinov, aktivnost ADH in spremembe v absorbanci nukleinskih kislin (NA) v suspenziji S. Cerevisiae med izpostavljanjem superkritičnemu CO2. Zmanjšanje v številu živih celic S. Cerevisiae na krompirjevem škrobu (PDB) ali v natrijevem pirofosfatnem pufru (SPB) izpostavljenem SC CO2 pri vseh tlakih je bilo določeno s povečanjem časa izpostavljanja. Najvišja aktivnost ADH iz celične kolonije je bila določena pri tlaku 7,5 MPa in času 120 min, tako pri SPB, kot pri PDB. Uporaba SC CO2 je tako primerna za uničevanje celic in posledično za pridobivanje proteinov in ADH iz celic S. Cerevisiae.
COBISS.SI-ID: 15901462