Preučevan je bil vpliv selena na oksidacijo Fe-Si-Al-C zlitine med razogljičenjem pri 840 oC v vlažnem vodiku. Ugotovljeno je, da selen spreminja morfologijo notranjih oksidov v Fe-Si-Al-C zlitini. Globoka penetracija notranjih oksidov Si in Al v zlitini z 0.034 % Se, kaže prednostno smer rasti pravokotno na površino jekla. Škaja in podškaja sta bili analizirani s FEG-SEM/EDX. Ugotovljeno je, da je stebrasta morfologija notranjih oksidov lahko posledica površinske segregacije selena. Zato je bila uporabljena AES analiza z neposrednim ogrevanjem vzorcev v ultra visokem vakuumu, da bi dobili bolj zanesljive podatke o temperaturni odvisnosti površinske segregacije selena v silicijevih jeklih. Dodatno smo preiskali še kinetiko selenove površinske segregacije na licu mesta med segrevanjem na 840 oC v ultra visokem vakuumu s pomočji poljske emisije Augerjevega elektronskega spektrometra.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 878506V začetni fazi konstruiranja tlačnovodnih jedrskih elektrarn so bile zaradi dobrih mehanskih lastnosti in korozijske odpornosti izbrane zlitine na osnovi Ni. Za nekatere komponente na tlačni meji reaktorskega hladila je bila izbrana zlitina z oznako Alloy 600, za zavarjene spoje pa zlitini z oznako Alloy 82/182. Izkušnje industrije z uporabo zlitine Alloy 600 in Alloy 82/182 v zadnjih treh desetletjih pa so pokazale, da so le-te občutljive za napetostno korozijsko pokanje. Napetostno korozijsko pokanje je pojav interkristalnih ali transkristarnih razpok, ki nastanejo zaradi skupnega vpliva napetosti, temperature in stika komponente z reaktorskim hladilom. Zaradi napetostnega korozijskega pokanja so bile na komponentah tlačne meje reaktorskega hladila odkrite razpoke in netesna mesta. Namen prispevka je predstavitev lastnosti zlitin Alloy 600 in Alloy 82/182, njihova uporaba v jedrskih elektrarnah ter napetostno korozijsko pokanje.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 857002Poročilo obravnava razvoj tehnologije hladne deformacije avstenitnega nerjavnega jekla na temperaturi tekočega dušika, kar omogoča povečanje deleža nastanka magnetne faze v hladno deformiranem jeklu. Magnetna faza omogoča vnos črtne kode s pomočjo laserkega žarka in tako menjavo magneno-nemagnetnih področij to pa omogoča vnos informacije za uporabo za aktuatorje, merilne letve, signiranje in podobno.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 863914