Najnovejši razvoj postopka rheolitja temelji na visokotlačnem litju v kovinsko kokilo (HPDC). Material v testastem (napol strjenem) stanju se z velikim tlakom potisne v votlino orodja. To omogoča hitrejše strjevanje in boljšo produktivnost. Zaradi ozkega temperaturnega okna, optimiranje novega postopka rheolitja zahteva natančno kontrolo parametrov procesa. Predstavljen je razvoj mikrostrukture surovca v testastem stanju in v končnem ulitku, pregled odkritih napak v ulitkih izdelanih z novim postopkom rheolitja, kot tudi simulacija tlačno ulitih (HPDC) ulitkov iz Al-Si9Cu3 zlitine, ulite v orodje iz H13 orodnega jekla. Predstavljena je primerjava med simulirano in eksperimentalno določeno poroznostjo.
COBISS.SI-ID: 1200991
Rezultati raziskave so pokazali, da ima vsaka faza izdelave dvoplastnih valjev pomemben vpliv na polje zaostalih napetosti. Površine izpostavljene previsoki hitrosti ohlajanja kažejo neenakomerne in višje vrednosti zaostalih napetosti. Zelo kritično fazo predstavlja grobo brušenje, ki lahko povzroči zelo visoke natezne napetosti in nastanek razpok. Toplotna obdelava na drugi strani uniformira polje zaostalih napetosti in jih spremeni v tlačne. Tudi parametri mehanske obdelave morajo biti zelo natančno izbrani, da ne povzročijo nastanka previsokih tlačnih zaostalih napetosti v površini valjev.
COBISS.SI-ID: 11388699
Ravnotežne procese strjevanja v kompleksnih zlitinskih sistemih Fe-Cr-Ni lahko opišemo tudi z izračunano toplotno kapaciteto, z uporabo celotne ali delne kemijske sestave zlitine. Uporaba Creq in Nieq je primerna le ob predhodni kritični presoji
COBISS.SI-ID: 1259615
Vakumska toplotna obdelava, podhlajevanje in nitriranje v plazmi so tehnologije, ki se uporabljajo za izboljšanje lastnosti orodnih jekel. Navadno se izboljšanje lastnosti s podhlajevanjem pripisuje skoraj popolni transformaciji zaostalega avstenita v martenzit in s tem povečani trdoti. Vedno pa povečanje obrabne odpornosti ni podprto s povečanjem trdote. V predstavljenem delu je bila raziskava usmerjena v vpliv podhlajevanja po kaljenju, z ali brez dodatnega nitriranja v plazmi. Poseben poudarek je bil na odpornosti površine na prenos preoblikovanega materiala in na odpornost na abrazijsko obrabo pri suhem drsnem kontaktu. Dobljeni rezultati kažejo, da uporaba podhlajevanja bistveno izboljša obrabno odpornost hitroreznega jekla, pri čemer pa praktično ne vpliva na njegovo lomno žilavost.
COBISS.SI-ID: 890794
Nano-vlakna so z razvojem tehnologije vedno bolj pogosto prisotna v življenjskem okolju. Zato se postavlja vprašanje vpliva nano-vlaken na žive organizme in kako ta vpliv ugotavljati. Po običajni metodi, ki se uporabljajo v biologiji, se jemlje tanke rezine vzorcev tkiva, ki se jih pregleda pod presevnim mikroskopom. Ta postopek je zamuden in drag. Prednost predlagane metoda pa je, da omogoča pregled površine prebavnega sistema z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM). Uporaba te metode omogoča hitro primerjavo med površino nekontaminirane prebavne cevi in površino prebavne cevi kontaminirane z nano-vlakni. Metoda s SEM je pokazala, da gre večina nano-vlaken skozi prebavni sistem brez posledic, posamezna nano-vlakna, z dolžino ki se ujema z razdaljo med epitelnimi celicami, pa se med kontrakcijo zapičijo v stene celic in nekatere med naslednjimi kontrakcijami tudi odlomijo
COBISS.SI-ID: 946346