Odločitve v energetiki so več-kriterijske, kar pomeni, da zasledujejo več ciljev in praviloma ni strategije, ki bi bila sočasno najboljša po vseh upoštevanih kriterijih. Za pripravo energetskih in okoljskih strategij se uporablja metodologija celovitega načrtovanja v energetiki, kar je ključno za doseganje strateških ciljev energetske politike. Na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan je bil za pripravo scenarijev potencialnega razvoja slovenske energetike, razvit sistem modelov, v katerem je osrednje orodje referenčni energetsko ekološki model, imenovan REES-SLO, ki je implementiran v okolju MESAP. Tehnološko orientiran model smo razvili v obliki linearnega mrežnega modela procesov in povezav (referenčni energetski sistem), kar omogoča konsistentno modeliranje rabe energije na podlagi potreb po energetskih storitvah ter izračune emisij, stroškov in drugih učinkov. V prispevku so opisane glavne tehnične, ekonomske in okoljske značilnosti referenčnega modela slovenskega energetskega sistema imenovanega REES-SLO. Predstavljen je nov pristop pri modeliranju relativno majhnih energetskih sistemov, ki nadgrajuje investicijski pristop k modeliranju in omogoča prehod v trajnostno gospodarstvo. Raziskovalno delo potrjuje tezo, da je za prehod v trajnostno prihodnost potreben nov, celovit pristop, ki mora temeljiti na analizi alternativnih možnosti razvoja in predvsem izkoriščanju priložnosti, ki jih ponujata energetska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije.
COBISS.SI-ID: 26188839
Na slovenski obali je v okolici mesta Koper v fazi idejne zasnove postavitev terminala za utekočinjen zemeljski plin (UZP) graditelja TGE (TGE Gas Engineering GmbH). Na območju Tržaškega zaliva pa sta načrtovana še dva terminala UZP: terminal v Tržaškem pristanišču in morski terminal, ki bi se nahajal znotraj separacijske plovne cone. Namen članka je predstaviti navtični vidik vpliva postavitve novih terminalov v tržaškem zalivu, z namenom identifikacije možnih tveganj in njihovega obsega zaradi povečanega ladijskega prometa tankerjev za UZP in pretovornih operacij. Pristanišče v tržaškem zalivu obiskujejo različne vrste ladij: kontejnerske, tankerji za prevoz nafte, naftnih derivatov in kemikalij, ladje za prevoz generalnih tovorov, ladje za prevoz razsutih tovorov, ro-ro ladje, potniške ladje idr. Veliko pomorskega prometa pa se odvija tudi s plovili za šport in razvedrilo ter z ribiškimi čolni, in sicer prav na območju plovnih poti, ki vodijo v pristanišča Tržaškega zaliva. Na letni ravni pride v koprsko pristanišče okoli 2500 ladij, prav toliko jih pride tudi v tržaško pristanišče, v pristanišče Tržič pa približno 3000 ladij. Že zaradi tega so v sosednji Italiji že vzpostavili sistem nadzora ladijskega prometa VTS, ki bo v naslednjih dveh letih postavljen tudi v Sloveniji. V članku je predstavljena ocena tveganja trčenja ali nasedanja s statističnim modelom, uporabljenim na realnih ladijskih trajektorijah. Z uporabo kvantitativnih metod je izračunano tveganje za primere trčenj na morju in nasedanja ob upoštevanju trenutnega prometa, pri čemer so podatki o plovnih poteh ladij pridobljeni iz sistema AIS (Automatic Identification System).
COBISS.SI-ID: 2348643
Izvedena je bila primerjava modelnih pristopov za oceno obsevnih doz prostoživečih organizmov, ki je v največji meri upoštevala variabilnost doznih ocen. Udeleženci študije, ki je obravnavala primer površinskega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Avstraliji, so uporabili različne modelne pristope in vire informacij za ocene hitrosti doz ter različne specifične aktivnosti radionuklidov v tkivih, za širok nabor organizmov izpostavljenih kontaminirani zemlji. Rezultati so pokazali, da je najpomembnejši dejavnik vpliva na variabilnost ocene hitrosti doz (z vplivom do treh redov velikosti) faktor prenosa radionuklida iz zemlje v organizem, ki vključuje spremenljivost samega faktorja kot tudi računski model prenosa. Dodatni vir variabilnosti je povezan z drugimi faktorji modela kot so: način konceptualizacije in modeliranja oblike izpostavljenosti (dva reda velikosti); kateri potomec je vključen skupaj s prednikom (tipično manj kot en red velikosti); in parametri izračuna doze vključno z utežnimi faktorji sevanja in doznimi pretvorbenimi koeficienti (tipično manj kot en red velikosti). Za zajetje in opis variabilnih modelskih parametrov in rezultatov so bili uporabljeni verjetnostni pristopi k parametrizaciji modelov. Študija je pokazala potrebo po nadaljnjem ovrednotenju mehanizmov, ki vplivajo na prenos radionuklidov iz zemlje v organizme, za boljše ocene hitrosti doz na kopenske prostoživeče organizme. Večina obstoječih kod vsebuje omejitve glede prenosnih poti in oblik v primerih, ko so organizmi izpostavljeni pod-površinski kontaminaciji zaradi ukoreninjenja, vkopavanja ali uporabe specifičnih delov odlagališč za prebivališča.
COBISS.SI-ID: 26468391
S pomočjo sekvenčne ekstrakcije smo ugotavljali porazdelitev naravnih radionuklidov v potencialno onesnaženih vodotokih zaradi vpliva odlagališč jalovine iz nekdanjega Rudnika Žirovski vrh. Sedimente smo odvzeli na treh mestih pred in treh mestih za obstoječim odlagališčem. Sedimente smo zatem podvrgli štiri-stopenjskemu postopku sekvenčne ekstrakcije, ki ga je priporočil Referenčni urad Evropske skupnosti (BCR). V vzorcih smo določili naravne radionuklide 238U, 230Th, 226Ra, 210Pb in 210Po. Glede na dejstvo, da je bilo kemijsko okolje med procesom ekstrakcije urana spremenjeno, smo v vzorcih z odlagališča pričakovali drugačno porazdelitev kot v vzorcih, odvzetih nad njim. Takšna drugačna porazdelitev bi omogočila sledenje radionuklidom, prehajajočim z odlagališča v vodna telesa tekoča za njim. Rezultati so pokazali višje koncentracije radionuklidov v vodah pred odlagališčem v primerjavi s tistimi za njim. Vendar pa smo ugotovili geografsko zelo omejene razlike, saj jih ni bilo možno ugotoviti že na razdalji petih kilometrov. Prav tako nismo ugotovili pomembih razlik v porazdelitvi radionuklidov med obema skupinama vzorcev. Edini pomembni razliki smo ugotovili za 238U in 226Ra v drugi frakciji (železovi in manganovi oksidi) in za 210Po v četrti frakciji (ostanek) sekvenčnega ekstrakcijskega protokola po BCR.
COBISS.SI-ID: 26522407
V naravnih in mineralnih ustekleničenih vodah s hrvaškega tržišča smo določili aktivnostne koncentracije 234U, 238U, 226Ra, 228Ra, 210Po in 210Pb. Vzorci so izvirali iz različnih hrvaških območij. Koncentracije so se v splošnem zniževale v naslednjem vrstnem redu: 234U) 238U)226Ra)228Ra)210Pb)210Po za naravne vode in 226Ra)228Ra)234U)238U)210Pb)210Po za mineralne vode. Na osnovi merilnih rezultatov smo izračunali povprečne skupne letne efektivne doze za dojenčke, otroke in odrasle ter prispevke posameznih radionuklidov k skupni dozi. Najvišje doze smo izračunali za otroke v starostni skupini od 7 do 12 let kar pomeni, da predstavljajo najbolj občutljivo skupino prebivalstva. Kljub temu so bile vse izračunane doze daleč pod priporočeno referenčno dozno mejo (RDL) 0,1 mSv, ki jo opredeljuje Evropska komisija za letno zaužitje s pitno vodo. Prispevki posameznih radionuklidov k celotni dozi so bili različni za različne vrste vod in za različne starostne skupine; v vseh primerih je bil najnižji prispevek uranovih izotopov in najvišji prispevek 228Ra.
COBISS.SI-ID: 26128679