Zaradi svoje zelo razvejene strukture in velikega števila funkcionalnih skupin imajo visoko razvejeni (VR) polimeri edinstvene lastnosti, zaradi katerih so zanimivi za aplikacije na različnih področjih uporabe. Eni od najbolj raziskanih VR polimerov so poliestri na osnovi 2,2bis(metilol)propionske kisline. V vabljenem članku smo predstavili rezultate študija njihove karakterizacije. Alifatski VR poliestri so zelo kompleksne spojine z večdimenzionalno porazdelitvijo različnih lastnosti. V članku smo natančno predstavili vpliv pogojev sinteze na strukturo in molsko maso VR poliestrov, kot tudi ugotovitve, ki omogočajo poglobljeno razumevanje odvisnosti med njihovo strukturo in lastnostmi.
COBISS.SI-ID: 4487194
Da bi izboljšali slabo topnost zdravilne učinkovine glimepirida v vodi, smo pripravili trdne disperzije glimepirida (sulfonilsečninska skupina antidiabetičnih zdravil) in poli(ester amid)nih visoko razvejenih polimerov z različno kemijsko sestavo. XRD rezultati kažejo, da glimepirid ni v kristalinični obliki, kar pomeni, da so molekule molekularno dispergirane v amorfnih visoko razvejenih polimerih. NMR spektroskopija in infrardeča spektroskopija s Fourierovo transformacijo nakazujeta nastanek kompleksa med glimepiridom in visoko razvejenim polimerom, kar je potrdil tudi kvantno kemijski izračun. Kompleks je stabiliziran z interakcijami preko vodikovih vezi med NH skupino sulfonilsečninskega segmenta glimepirida in karbonilnimi skupinami amidnih in estrskih vezi visoko razvejenih polimerov. Rahlo kisel proton NH skupine na sulfonilsečninskem segmentu glimepirida je tudi v interakciji s terciarnimi amino skupinami visoko razvejenega polimera. Posledica tega je, da je kapaciteta polnjenja višja za visoko razvejene polimere s terciarnimi amino skupinami. Zaradi nastanka kompleksa med glimepiridom in visoko razvejenim polimerom se topnost glimepirida v vodi in njegova hitrost raztapljanja precej izboljšata v primerjavi s čistim glimepiridom.
COBISS.SI-ID: 4713498
Sferične ZnO nanodelce smo sintetizirali preko preproste enostopenjske sinteze pod pogoji refluksa iz prenasičene raztopine cinkovega acetilacetonat hidrata v terc-butanolu. Reakcija poteka po mehanizmu izmenjave liganda, tj. z disocijacijo acetilacetonatne skupine od cinkovega centra. Počasen nastanek ZnO je posledica šibke nukleofilnosti, nizke temperature vrelišča ter majhne dielektrične konstante medija. Rast monokristaliničnih nanodelcev ZnO poteka blizu površine prekurzorja. Ko ZnO nanodelci dosežejo kritično velikost, difundirajo v medij in ohranijo svojo velikost in morfologijo.
COBISS.SI-ID: 4765210