Sintetizirali smo 3% Ru-Al2O3 in 2% Rh-CeO2 katalizatorja ter testirali njuno katalitsko aktivnost pri reakciji suhega reforminga metana z uporabo modelnih plinskih mešanic bioplina s presežkom bodisi CO2, bodisi CH4. Oba katalizatorja sta izkazovala zelo dobro odpornost na akumulacijo ogljika, ki je zanemarljivo vplivala na padec njune katalitske aktivnosti. Med temperaturno programiranimi katalitskimi testi smo opazili le deaktivacijo Ru-Al2O3, katalizatorja, ki je bila posledica sintranja nano delcev rutenija. Oba testirana katalizatorja sta izkazovala stabilno delovanje med 70-urnim izotermnim testom v ekvimolarni atmosferi CH4/CO2 pri 750 ◦C. S spreminjanjem zadrževalnega časa reaktantov v cevnem reaktorju s strnjenim slojem katalizatorja smo ugotovili, da se za tvorbo vode, ki je stranski produkt v reakciji, porabljajo skoraj enake množine vodika. Iz tega lahko sklepamo, da je RWGS reakcija ki je vir vode blizu ravnotežja in dominira porazdelitev reakcijskih produktov. Skrajšanje zadrževalnega časa v reaktorju bo imelo zanemarljiv vpliv na nastanek stranskega produkta, bo pa imelo negativni vpliv na pridobljeno H2/CO razmerje v sinteznem plinu zaradi kinetične omejitve konverzije metana, ki je pri reakciji edini vir vodika. Na H2/CO molsko razmerje lahko pozitivno vplivamo z delovanjem pri visokih temperaturah, ali z napajanjem modelnih plinskih mešanic bioplina, ki vsebujejo molsko razmerje med metanom in ogljikovim dioksidom precej nad 1.
COBISS.SI-ID: 4844826
V članku smo na analizirali učinke TiO2 nanodelcev na različne vrste organizmov z namenom identificirati značilnosti nanodelcev, ki imajo vpliv na njihovo biološko aktivnost. Na osnovi velikega števila študij smo ugotovili, da je nemogoče potegniti relevantne zaključke o tem, katere lastnosti vplivajo na strupenost delcev, ker so bili podani fizikalno-kemijski podatki o delcih bodisi pomanjkljivi ali pa celo manjkajoči. Članek nam je služil kot osnova za postavitev eksperimentalnega sistema za testiranje strupenost nanodelcev z različnim testnimi organizmi. S temeljito analizo obstoječih podatkov smo tako že pred izvedbo poskusov zagotovili sistem za pridobivanje najbolj zanesljivih in kvalitetnih eksperimentalnih podatkov.
COBISS.SI-ID: 6536057
Namen našega dela je bil primerjati učinkovitost Fentove oksidacije in obstoječega biološkega sistema čiščenja (sekvenčni reaktor SBR), v katerem čistijo odpadne vode komunalne deponije. Učinkovitost odstranjevanja smo spremljali s kemijskimi analizami in dvema strupenostnima testoma (merjenje zaviranja porabe kisika aktivnega blata in akutni strupenostni test na Vibrio fischeri). Preiskovani vtoki na čistilno napravo so bili za oba organizma strupeni in strupenost se po obdelavi v obstoječem sistemu čiščenja ni zmanjšala. S Fentonovo oksidacijo smo pri različnih molarnih razmerjih reagentov (razmerje M(Fe2+)/M(H2O2) je 1/1; 1/3,3; 1/6,6 in 1/13,3) in pri različnih temperaturah (20–45 C) uspešno odstranili organsko onesnaženje (80% KPK). Kljub odstranjenemu organskemu onesnaženju se je strupenost le malo zmanjšala. Dodatni oksidacijski eksperimenti so pokazali, da Fentonova oksidacija ni primeren postopek čiščenja iztoka iz SBR, ker ostanejo v iztoku obstojne organske snovi, ki vplivajo na kisikove razmere v reki.
COBISS.SI-ID: 34925829