Sinteza metanola je bila izvedena v reaktorju z dvema paralelnima ploščama v razdalji 5 mm, od katerih je bila zgornja prekrita s tankim slojem katalizatorja in greta na 250, spodnja brez katalizatorja pa hlajena na 30 stopinj Celzija. Tok plinaste reakcijske zmesi med ploščama je bil laminaren. Kontinuirno odstranjevanje natalega metanola na spodnji plošči je potisnilo ravnotežje reakcije v smeri produktov, zato so bile dosežene znatno višje konverzije kot v primeru, ko je bila tudi spodnja plošča pri enaki temperaturi kot zgornja. Napoved konverzije s pomočjo dvodimenzionalnega modela reaktorja se je dobro ujela z experimentalno dobljenimi vrednostmi konverzije
COBISS.SI-ID: 5408538
Obravnavali smo proces dekompozicije metanola na Pt/CeO2/ZrO2 katalizatorju v mikroreaktorju s strnjenim slojem v temperaturnem območju 300–380 °C. Mikroreaktor je bil izdelan s LTCC tehnologijo (»low temperature co-fired ceramic«; keramika, žgana pri nizkih temperaturah), s katero je mogoče izdelati razmeroma komplicirane tridimenzionalne strukture. Mikroreaktor smo napolnili z 2 ut.% Pt–CeO2 katalizatorjem, ki je bil nanesen na ZrO2 sferične delce. Izdelali smo 1D matematični model, ki je upošteval difuzijo, konvekcijo in prenos snovi skozi mejni sloj do katalizatorja, ter 3D model računske dinamike tekočin, s katerima smo opisali proces dekompozicije metanola. Mikroreaktor je deloval zanesljivo in v treh mesecih vršenja poskusov ni prišlo do deaktivacije katalizatorja. Rezultate 1D in 3D modela smo primerjali ter izpostavili in obravnavali njune razlike.
COBISS.SI-ID: 5432602
Za nanos katalizatorja za sintezo metanola na površino nerjavnega jekla je bila uporabljena pršilna tehnika. Tanek film katalizatorja, ki je bil pripravljen s pršenjem suspenzije CuO/ZnO/Al2O3/V2O3 v 2-propnolu se je pokazal za zelo stabilnega pri obratovalnih pogojih, njegova pa je narasla za faktor 11000 glede na geometrijsko površino, na ketero je bil nanešen. Ključni parametri stabilnosti tankega sloja so premer delcev v suspenziji in debelina nanosa. Na sloju katalizatorja je bila opravljena študija hitrosti hidrogenacije C2 in CO ter WGS reakcije, rezultati pa primerjani z literaturnimi. Reakcija reforminga je bila izvajana v reaktorju z mešalnim tokom (CSTR), kjer je bil snovni in toplotni upor med glavno maso plina in površino katalitskega sloja kontroliran s hitrostjo vrtenja v reaktor montiranega mešala.
COBISS.SI-ID: 4899866
Kinetika parnega reforminga metana je bila štuirana na klasičnem in strukturiranem katalizatorjumv območju obratovalnihmpogojev: 500-575 st. C, 2,5-7,5 bar tlaka in razmerju reaktantov H2O/CH4 od 3 do 5 mol/mol. Reaktor je v obeh primerih obratoval integralno in pokazalo se je, da je eksperimentalne rezultate mogoče dobro popisati s kinetično enačbo Langmuir-Hinshelwoodovega tipa. V primeru uporabe strukturiranega katalizatorja regeneracija katalitske površine vodi do redisperzije platine, kar ima za posledico dvig hitrosti reakcije reforminga, medtem ko ostane aktivacijska energija nespremenjena. Primerjava katalitskih sistemov je podana na osnovi vsebnosti metala in pokazalo se je, da je aktivnost Pt/Ni/Al2O3 katalizatorja po drugi regeneraciji osemkrat višja od klasičnega Ni/Al2O3 katalizatorja.
COBISS.SI-ID: 5299482
Protitočna sorpcija CO2 na CaO je bila študirana v reaktorju s strukturiranimi elementi pri temperaturi 500−600 st. C, tlakih med 40 in 50 kPa, pretokih trdne faze med 2 in 1 kg/m2 s in delci CaO velikosti od 500 do 710 μm. Sorpcijska kinetika je bila študirana s TG tehniko, medtem ko je bila sama reakcija karbonizacije opredeljena s modelom poljubnih por sorbenta. Hideodinamske karakteristike nasprotnega roka plinaste in trdne faze so bile dobljene pri sobni temperaturi in ambientnem tlaku. Proces sorpcije je bil matematično popisan s čepastim tokom obeh faz, s parametri dobljenimi s TG tehniko in hidrodinamskimi parametri je postavljeni model dobro popisal eksperimentalne rezultate iz reaktorju.
COBISS.SI-ID: 5660186