Izvirnost članka je v testih na preklopnih spojih iz jekla S690 s tremi ali štirimi vijaki postavljenimi v smeri obremenitve. Testi so bili tudi numerično simulirani z namenom, da bi ovrednotili deformacijsko in napetostno polje v pločevinah kot posledica bočnih pritiskov vijakov. Ugotovili smo, da se obtežba lahko neenakomerno razporedi med vijake in kot takšna ni obravnavana v standardu evrokod. Rezultate smo primerjali tudi s kontrolo bočne nosilnosti po standardu evrokod in ugotovili, da ta kontrola slabo definira nosilnost na bočni pritisk, prav tako pa smiselno ne omeji deformacije lukenj za vijake. Ugotovili smo, da tudi neugoden začetni položaj vijakov, ki je posledica toleranc izdelave, bistveno ne vpliva na nosilnost in razporeditev sil. Predlagana je tudi nova formula za izračun mejne obremenitve pločevine, obremenjene z bočnimi pritiski, ki na konsistenten način opiše dejansko nosilnost na bočni pritisk in loči različne tipe porušitev. Rezultati, izračunani po tej formuli, se mnogo bolje ujemajo z rezultati testov kot rezultati formule iz standardu evrokod.
COBISS.SI-ID: 5173345
V članku je predstavljena metoda avtomatizacije formulacije kontaktnih elementov za velike deformacije z upoštevanjem trenja. Izpeljava kontaktnih končnih elementov je kompleksna zaradi zahteve po čim večji gladkosti kontaktne površine, in posledičnega vpliva na konvergenco implicitnega algoritma. Prikazani in izvrednoteni so različni pristopi k glajenju kontaktnih površin.
COBISS.SI-ID: 5103969
Toplotno razgradnjo premazov TSSS PU A in TSSS PU B, obeh nanešenih na aluminijsko podlago, smo preučevali s čim tesnejšim upoštevanjem zahtev po TASK 10 združenja IEA 'Solar and Heating Programme'. Testi toplotne obremenitve so bili izvedeni v območju temperatur od 170 °C do 200 °C, v različnih časovnih intervalih (od 1, 6, 10, 15 do 21 dni). Degradacija premazov je bila ocenjena z uporabo različnih degradacijskih kazalnikov: spremembe vrednosti absorpcije in toplotne emisivnosti smo ocenjevali na podlagi sprememb v spektrih pridobljenih z meritvami v hemisferičnem prostoru v IR in VIS / NIR spektrih. Intenzivnost sprememb v izbranih vibracijskih trakovih polimernih in uretanskih veziv premazov, je v tesni povezavi z razpadom veziv, ki jih definira odpornost na odrtžni test lupljenja (peel-off test). Rezultati so pokazali, da je moč degradacijo veziva poliuretanske smole premaza povezati z razpadom poliuretanskih veziv, kar je bilo tudi jasno razločno iz meritev AFM in XPS spektrov. Za TISS PU A premaz, je bila pričakovana življenjska doba ocenjena na 22,77 let (aktivacijska energija (Ea) je znašala 163,2 kJ/mol in efektivna temperatura (Teff) 113,4 °C), medtem ko je za TSSS PU B premaz, bila ugotovljena življenjska doba vsaj 25,96 let (aktivacijska energija (Ea) je 96 kJ/mol in efektivna temperatura (Teff) 102 °C).
COBISS.SI-ID: 5509729