Čeprav so armiranobetonski montažni sistemi eden izmed najbolj uporabljanih konstrukcijskih sistemov v gradbeništvu, je njihov odziv pri potresni obtežbi še donedavnega bil zelo slabo raziskan. Podatkov o odzivu betonskih panelov in njihovih stikov z glavno konstrukcijo praktično ni bilo. Zato smo v okviru projekta SAFECLADDING eksperimentalno raziskali njihov odziv pri cikličnem in tudi monotonem vzbujevanju. Raziskali smo odziv najbolj pogostih vrst stikov: a) tipične stike navpičnih panelov, in b) tipične stike vodoravnih panelov in c) kotnike, ki se uporabljajo pri obeh vrstah panelov. Skupaj smo naredili 30 testov. Večina teh testov je bila ciklična. Raziskali smo dva tipa stikov navpičnih panelov, z vroče oblikovanimi in s hladno valjanimi kanali. Njihov odziv smo analizirali tako v vodoravni kot tudi v navpični smeri. Mehanizmi odziva teh stikov pri vodoravni ciklični obtežbi so bili pred eksperimenti povsem neznani. Zato je potrebno poudariti, da je bil eden izmed glavnih praktičnih rezultatov raziskav določitev vseh pomembnih faz takšnega odziva. Tip in način porušitve stikov je bil odvisen od tipa kanalov, vendar je bila nosilnost v obeh primerih podobna. V cikličnih testih so bile nosilnosti in zdrsi bistveno manjši kot pri monotoni obtežbi. V navpični smeri so bili relativni pomiki med paneli in konstrukcijo praktično neovirani toliko časa, dokler se panel ni dotaknil konstrukcije. Odziv stikov b) in c) je bil bistveno drugačen od stikov navpičnih panelov. Njihova nosilnost je bila bistveno večja, še zlasti nosilnost stikov, tipičnih za vodoravne panele. Z opisanimi raziskavami je prvič določena kapaciteta tipičnih stikov panelov pri potresni obtežbi. Ugotovljeno je, da so lahko ti stiki zelo ranljivi. Skupaj z oceno potresnih zahtev (glej naslednji družbeno-ekonomskem dosežek), ti podatki predstavljajo osnovo za razvoj metodologij, s katerimi bo možno določiti stopnjo potresne ranljivosti industrijskih hal, identificirati nabor tistih, za katere je potrebna potresna utrditev in določiti optimalne ukrepe za zmanjšanje njihove potresne ogroženosti. Na ta način bo z razmeroma majhnimi vložki preprečena velika direktna in indirektna škoda, ki lahko nastane zaradi porušitve panelov, kot se je to npr. pokazalo pri nedavnih potresih v Italiji.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 6517601Z eksperimentalnimi raziskavami so bili prvič določeni nosilnost tipičnih stikov panelov v armiranobetonskih industrijskih halah in mehanizmi njihovega potresnega odziva. Na osnovi teh raziskav so bili definirani ustrezni numerični modeli, s pomočjo katerih je bilo možno analizirati tudi potresne zahteve na teh stikih in globalno obnašanje panelov, ter njihov vpliv na potresni odziv celotne konstrukcije. To je bil tudi eden od poglavitnih rezultatov analiz tipičnih industrijskih hal z betonskimi paneli, saj so se pred temi analizami paneli upoštevali le kot del mase konstrukcije, njihov vpliv na togost konstrukcije in na celotni odziv pa je bil običajno zanemarjen. Ugotovili smo, da je vpliv panelov na odziv zelo odvisen od tipa vseh štirih stikov z glavno konstrukcijo. V prvi fazi analiz smo študirali vpliv najbolj pogostih drsnih stikov na odziv panelov in celotne konstrukcije. Z opisanimi raziskavami so prvič realno ocenjene potresne zahteve v panelih in njihovih stikih z glavno nosilno konstrukcijo industrijskih hal. Skupaj z ocenjeno kapaciteto stikov pri potresni obtežbi (glej predhodni družbeno-ekonomskem dosežek) ti podatki predstavljajo osnovo za razvoj metodologij, s katerimi bo možno določiti stopnjo potresne ranljivosti industrijskih hal, identificirati nabor tistih, za katere je potrebna potresna utrditev in določiti optimalne ukrepe za zmanjšanje njihove potresne ogroženosti. Na ta način bo z razmeroma majhnimi vložki preprečena velika direktna in indirektna škoda, ki lahko nastane zaradi porušitve panelov, kot se je to npr. pokazalo pri nedavnih potresih v Italiji.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 6519905V jedrski elektrarni Krško (NEK) se stalno preverja potresna varnost ob upoštevanju najnovejših dostopnih podatkov in sodobnih metod analize. Raziskovalna skupina, ki se na FGG ukvarja s potresnim inženirstvom, že dolga leta uspešno sodeluje z NEK predvsem pri pregledovanju in ocenjevanju projektov, ki so povezani s potresno varnostjo objektov NEK in njihove opreme. V letu 2013 smo pregledali več projektov, ki jih je izvedla firma iz ZDA. Projekti vsebujejo določitve etažnih spektrov za vse objekte nuklearnega otoka pri povišanih potresnih obremenitvah (maksimalni pospešek tal 0.6g, 0.7g in 0.8g). Etažni spektri so bili izračunani tudi za objekt za zajem servisne vode (Essential Service Water Intake Structure – ESWIS) in za nov objekt za nov dizelski generator. Za vse objekte so bili v posebnih poročilih izračunani tudi pomiki konstrukcije. Povzetek metod analize in dobljeni rezultati so bili vnešeni v novo verzijo varnostnega poročila. V okviru pregleda smo neodvisno od izvajalcev analize izdelali matematični model objektov nuklearnega otoka in novega objekta za dizelski generator in opravili več neodvisnih kontrolnih analiz. Odgovornega dela ne bi mogli kvalitetno opraviti brez znanja, pridobljenega pri raziskavah na področju potresnega inženirstva. Pripravljenih je bilo več poročil o pregledih, od katerih so samo nekatera vnešena v COBISS (poleg številke v glavi še številke COBISS.SI-ID 6466401, 6465889, 6465633, 6466657, 6466145, 6466913).
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 6465377V poročilu so prikazani in analizirani rezultati nestandardizirane preiskave trenja na 9 sklopih, sestavljenih iz toplotnoizolacijskih plošč FIBRAN iz ekstrudiranega polistirena (proizvod 400-L ali 700-L; ena plošča debeline 200 mm ali dve plošči debeline 120 mm pri 400-L ali 100 mm pri 700-L) in betonske plošče, v posameznih izvedbah pa še iz hidroizolacije ali polietilenske folije (TI sklopi). Preiskave so potekale v okvirju za monotone in ciklične strižne preiskave, ki omogoča nanos izbrane predobremenitve sklopa v vertikalni smeri (v našem primeru 50kPa, 100kPa, 200kPa in 300kPa) in vsiljevanje pomikov s servo-hidravličnim batom INSTRON kapacitete 250 kN v horizontalni smeri. Meritve z LVDT-ji na izbranih merskih mestih so služile za analizo obnašanja sklopov ter za določitev stika, vzdolž katerega se je pojavil zdrs. Na podlagi rezultatov preiskav je bil izbran najbolj optimalen TI sklop pod betonskimi ploščami ali temelji in zasnovana inovativna izvedba FIBRAN plošče z rebri, ki omogoča večjo odpornost stavb s TI sklopom pod betonsko ploščo ali temelji proti zdrsu v primeru potresa.
F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka
COBISS.SI-ID: 6530657Vodja programske skupine je eden od treh urednikov mednarodne revije Earthquake Engineering and Structural Dynamics (Wiley), ki ima največji faktor vpliva med revijami na področju potresnega inženirstva. V letu 2013 je procesiral 135 člankov poslanih v objavo. Uredniško delo omogoča pregled nad raziskavami po svetu in tudi določen vpliv na smeri razvoja raziskav. Poleg tega je vodja programske skupine v uredniških odborih pet drugih mednarodnih revij.
C.04 Uredništvo mednarodne revije