Predlagan je poenostavljen postopek nelinearne analize potresnega odziva stavb na osnovi predpostavke, da lahko vsak parameter potresnih zahtev določimo s prevladujočim plastičnim mehanizmom, ki se vzpostavi v konstrukciji v odvisnosti od jakosti potresa in frekvenčnega sestava akcelerograma. V postopku je potrebno izvesti tri potisne analize, medtem ko so celotne potresne zahteve določene z ovojnico rezultatov, ki pripadajo različnim potisnim analizam. Vsaka posamezna analiza je glede na postopek identična z metodo N2, ki je vključena v standard Evrokod. Razlika nastopi le pri določitvi potresnih zahtev v primeru potisne analize na osnovi višjih nihajnih oblik. Za simuliranje odziva različnih plastičnih mehanizmov so vpeljani t.i. deformacijski modeli z eno prostostno stopnjo. Prikazano je, da s predlaganim postopkom določimo potresne zahteve z zadovoljivo natančnostjo neodvisno od višine konstrukcije ali potresne intenzitete. Takšna natančnost je dosežena zato, ker metoda omogoča upoštevanje različnih mehanizmov porušitve, ki so posledica frekvenčne sestave akcelerograma.
COBISS.SI-ID: 6305121
V okviru mednarodnega znanstvenega sodelovanja med UL FGG Univerze v Ljubljani, Inštitutom za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo - UKIM-IZIIS, Skopju in Fakulteta za gradbeništvo, Univerze v Zagrebu, smo na potresni mizi v Skopju preskusili obnašanje modela dela ene stavbe v naravni velikosti. Model je bil sestavljen iz dveh z lameliranim lesom uokvirjenih steklenih panelov panelov, povezanih z lamelirano leseno ploščo in vmesno steno. S preiskavo smo raziskali odziv konstrukcije na realne potresne vplive. Model smo izpostavili štirim reprezentativnim akcelerogramom potresov: El Centro, Petrovac, Kobe in Friuli. Iz odzivov modela smo želeli raziskati vpliv različnih potresov glede na njihov maksimalni pospešek in čas trajanja. Na osnovi preiskav smo spoznali obnašanje panelov med potresi, nastanek in razvoj poškodb in podobnost obnašanja panelov pri cikličnem preskušanju v laboratoriju UL FGG in na potresni mizi.
COBISS.SI-ID: 6329441
Za oceno stanja večplastne zidovine na potresnih območjih moramo poznati teksturo in morfologijo zidu, povezanost in razpokanost plasti zaradi prejšnjih potresov ter stanje vgrajenih materialov. Pri zidovih, ki vsebujejo umetnostno-zgodovinske zaključne plasti (poslikave ali mozaike), je določitev stanja zidovine možna le z uporabo neporušnih preiskav. V okviru te študije smo problematiko obravnavali ob komplementarni uporabi georadarja (GPR) in infrardeče termografije (IRT). Poleg preverjanja možnosti zaznavanja teksture in morfologije zidov smo pri različnih fazah cikličnega strižnega obremenjevanja zidov poskušali spremljati odstopanje ometa in nastanek razpok v zidovih. GPR lahko učinkovito določi povezovalne kamnite bloke med posameznimi plastmi. Vizualizacija teksture zidov je možna z obema metodama, le da smo z GPR zelo blizu površja nekoliko omejeni zaradi t.i. reaktivne cone. IRT se je izkazala bolj učinkovita za zaznavanje odstopanja ometa z natančnostjo 2 mm, za razliko od GPR metode, ki je lahko zaznala odstopanja v velikosti 8 mm. Ob hkratni uporabi podatkov obeh metod z združevanjem slik z metodo mehkega gručenja lahko bistveno izboljšamo dobljene rezultate.
COBISS.SI-ID: 16804697
Cilj študije je raziskati vpliv zidanih polnil na strižne obremenitve in porušitev stebrov v primeru, ko armiranobetonske okvirje s polnili modeliramo s pomočjo poenostavljenih nelinearnih modelov, ki ne omogočajo neposredno simulacijo teh vplivov. Izkazalo se je, da je strižno porušitev stebrov mogoče približno simulirati z iterativnim postopkom, ki obsega potisno analizo, procesiranje rezultatov za kontrolo mejnih stanj in adaptacijo modela, če je zaznana strižna porušitev stebrov. Pokazali smo, da sta nosilnost in deformacijska kapaciteta dveh obravnavanih stavb (štirietažna in sedemetažna) občutno precenjeni, če zanemarimo vpliv strižne porušitve stebrov zaradi vpliva zidanih polnil. Neupoštevanje vpliva strižne porušitve stebrov tako privede do precej podcenjene povratne dobe mejnega stanja blizu porušitve objekta. Postopek omogoča bolj zanesljive ocene potresnega odziva stavb.
COBISS.SI-ID: 6102113
Moznični stiki so med najbolj pogostimi v Evropi. Ne glede na to je bilo znanje o njihovem potresnem odzivu nepopolno in včasih tudi neustrezno. Obnašanje takšnih stikov smo analizirali s podrobnimi numeričnimi modeli s programom ABAQUS. Modele smo kalibrirali s pomočjo eksperimentalnih raziskav. Analizirali smo tako ciklični kot tudi monotoni odziv mozničnih stikov. Najbolj pomembne ugotovitve so: (1) potrjene so standardne predpostavke, da porušitev moznika nastopi pri simultanem tečenju moznika, obremenjenega na upogib, in drobljenju betona okoli moznika, (2) nosilnost moznika je zelo odvisna od globine plastičnega členka v mozniku, (3) pri cikličnem odzivu je nosilnost moznika zmanjšana zaradi manjše globine plastičnega členka, (4) neoprenska ploščica med gredo in stebrom lahko bistveno poveča nosilnost mozničnega stika, še zlasti pri velikih relativnih pomikih stebrov in gred, (5) pri velikih relativnih zasukih stebrov in gred se ciklična nosilnost stikov zmanjša za 15 – 20 %, ker je upogibno obremenjen moznik obremenjen tudi z dodatno natezno silo.
COBISS.SI-ID: 6331233