Članek analizira šibko dušene sinusne signale in predlaga vrednotenje osnovnih parametrov: frekvence, amplitude, faze in faktorja dušenja. Ti parametri, ki predstavljajo posamezno komponento signala, so določeni z lokalnim maksimumom diskretne Fourierjeve transformacij (DFT). Koncept kvocientne interpolacije je uporabljen tudi za določitev faktorja dušenja, če je dušenje pod vrednostjo 1. V okolici merilne koherence zajemanja omogoča pravokotno okno manjše sistematične pogreške v primerjavi s spektralno močnejšim oknom, kot je Hannovo okno.
COBISS.SI-ID: 8344660
Članek preučuje vpliv afektivnih metapodatkov na uspešnost vsebinskega priporočilnega sistema za slike. S pomočjo uporabniške študije smo zbrali podatke in primerjali uspešnost priporočilnega sistema (a) z afektivnimi in (b) z generičnimi metapodatki. Rezultati statistične analize so pokazali, da je uspešnost afektivnih metapodatkov značilno boljša.
COBISS.SI-ID: 7907412
V članku je prikazan način zmanjšanja sistematičnega pogreška neparametričnega vrednotenja razmerja dveh amplitud. Pogrešek iztekanja je učinkovito zmanjšan z enokoračno večtočkovno interpolacijo diskretne Fourierjeve transformacije v kvocientu amplitud signalov z isto frekvenco zajetih na dveh merilnih kanalih. Analiziran je tako sitematični pogrešek vrednotenja amplitudnega razmerja kot naključni del pogreška pri spreminjanju reda oken Rife-Vincent, ki imajo najhitrejše iztekanje stranskih motilnih grebenov frekvenčnega spektra, in oken MSL (minimum side-lobe level windows), ki imajo najmanjšo vrednost stranskega grebena frekvenčnega spektra in s tem minimalno energijo in ločljivost v glavnem grebenu spektra. Pogreški vrednotenja so analizirani v razmerju do števila period signala v času merjenja.
COBISS.SI-ID: 10567508
Članek opisuje postopek za meroslovno ovrednotenje meritev prevodnosti kože. Tri komercialne naprave za merjenje prevodnosti kože so bile primerjalno umerjene z referenčnim digitalnim ohmmetrom. Kombinirana merilna negotovost metrov prevodnosti kože je bila izračunana s pomočjo negotovosti referenčnega instrumenta in negotovosti zaradi ponovljivosti, obnovljivosti, ločljivosti in pogojev okolja. Analiza negotovosti je pokazala, da so prispevki zaradi ločljivost in občutljivost merilne naprave zanemarljive v primerjavi z negotovostjo merilne metode.
COBISS.SI-ID: 9940052
Članek opisuje problematiko termografskih kamer, ki se vedno bolj uporabljajo tudi za točna merjenja temperature in ne zgolj temperaturnih razlik, kar je bolj enostavno. Za zagotavljanje točnih in zanesljivih merjenj je potrebno umerjanje termovizijskih kamer, ki omogoča ovrednotenje celotnega vidnega polja. V ta namen smo izdelali črno telo z veliko odprtino, ki ima boljšo temperaturno stabilnost in homogenost, kot je temperaturna občutljivost detektorja termovizijske kamere. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da je umerjanje možno v območju od 10 °C do 70 °C z razširjeno negotovostjo 0,2 ° C, medtem ko so nadaljnje raziskave potrebne, da bi se zagotovilo širše območje umerjanja. Poleg tega je bil razvit in preverjen tudi postopek umerjanja termovizijskih kamer, kakršnega bomo predlagali v novi ISO standard, ki bo določil zahteve za termovizijske kamere. Naš laboratorij namreč sodeluje pri razvoju tega standarda.
COBISS.SI-ID: 9591380