Članek opisuje modeliranje temperaturnih razmer med temperaturnim artefaktom in tako imenovanim črnim kotom. Črni kot je merilni inštrument sestavljeniz dveh lesenih sten in tal. V njih so vgrajeni termočleni pritrjeni na hrbtno stran bakrenih ploščic, ki so poravnane s površino lesenih plošč. Črni kot se uporalja za ugotavljanje, koliko temperatura gospodinjskih aparatov vpliva na njihovo okolico pri realni uporabi, npr. v kuhinji, dnevni sobi, itd. Temperaturni artefakt, kot predstavljen v članku, predstavlja posebej razvito grelno ploščo, ki je zelo stabilna in se lahko nastavlja na različne temperature. Tehnični standardi za ugotavljanje skladnosti običajno opisujejo samo kaj je potrebno izmeriti, včasih tudi kako točno, običajno pa ne kakšen merilni inštrument je potreno uporabiti. Zato se včasih zgodi, da so meritve izvedene na neprimeren način. Ze enak nivo zagotavljanja skladnost proizvodov morajo laboratoriji uporabiti enake postopke in primerljive merilne inštrumente. Članek opisuje vplivne parameter pri merjenju segrevanja v črnem kotu. Izvedeno je bilo modeliranje razmer med lesenimi ploščami črnega kota in grelno ploščo, s komercialno dosegljivo programsko opremo z namenom ugotoviti ali so rezultati modeliranja takšni, da se lahko izvede podrobno modeliranja vseh identificiranih pripevkov merilne negotovosti, da se pripravi optimalni eksperiment.
COBISS.SI-ID: 8947028
V članku je predstavljena numerična analiza posebnih toplotnih pojavov, ki se pojavljajo izključno pri umerjanju standardnih uporovnih termometrov v fiksih celicah. Temperatura znotraj fiksne celice se spreminja linearno v odvisnosti od globine potopitve zaradi hidrostatskega tlaka. Glavni problem je vpliv teh odstopanj na točnost in negotovost umerjanja uporovnih termometrov v fiksnih točkah. S tem namenom je bil razvit numerični model, zasnovan na metodi končnih razlik. Model omogoča simulacijo meritev ter obnašanje in vpliv zaradi spremembe kot posledice vpliva hidrostatskega tlaka in odvajanja toplote. Model je pokazal, kar so potrdile tudi meritve, da obstaja razlika med temperaturo, merjeno s pomočjo uporovnega termometra, in temperaturo na mestu fazne spremembe tudi v primeru, če predpostavimo neskončno potopitev in idealna toplotna razmerja.
COBISS.SI-ID: 8908884
Termovizijske kamere se danes večinoma umerjajo z upremo in z metodami, razvitimi za kalibracijo optičnih sevalnih termometrov. S temi metodami se umeri samo določen procent vseh elementov detektorja in sicer tistih, ki se pri umerjanju nahajajo znotraj črnega telesa. Za preostale elemente detektorja pa se privzame, da imajo enako karakteristiko kot dejansko umerjeni, kar pa ni vedno res. Nova metoda umerjanja, poleg ovrednotenja korekcije in negotovosti izbranih elementov detektorja, ovrednoti tudi nehomogenost vseh elementov detektorja termovizijske kamere.
COBISS.SI-ID: 8509012