Predstavili smo metodo za spektralno analizo kompleksnih zašumljenih signalov, ki vsebujejo različne frekvenčne komponente. Metoda omogoča ne samo identifikacijo neodvisnih komponent ampak tudi njihovo razločevanje od višjeharmonskih prispevkov oscilatornih procesov z nižjimi frekvencami. Zasnovana je na teoriji skupne informacije in testiranja surogatov ter na podlagi metode valčne transformacije. Največja vrednost tega postopka je, da z njim lahko pravilno interpretiramo frekvenčno vsebino signala in natančneje določimo moč različnih prispevkov. Metodo je možno aplicirati na različne sisteme s kompleksnimi signali, na primer na sisteme v astrofiziki, inženirske probleme in električna vezja, fiziološke in biološke sisteme, itd.
COBISS.SI-ID: 8318804
V članku obravnavamo teoretično in eksperimentalno adhezijo celic na nanostrukturirano površino implantov. Model sloni na predpostavki, da je privlačna sila med negativno naeletreno površino celične membrane in negativno naelektreno površino implanta posledica posredovanje naelektrenih nanodelcev (proteinov) z močno notranjo porazdelitvijo električnega naboja. Na osnovi teoretičnih in eksperimentalnih rezultatov avtorji članka zaključijo, da se osteoblasti najmočneje vežejo na močno ukrivljene ostre robove ali izrastke titanijeve površine, kjer je površinska gostota naboja maksimalna.
COBISS.SI-ID: 8562772
Za merjenje stranskega naklona vretenc (SVI) v obliki hrbtenične ukrivljenosti oz. segmentnega naklona v stranskih rentgenskih projekcijah je bilo doslej predlaganih veliko število metod. Sistematična analiza ročnih ter računalniško-podprtih metod merjenja v stranskih prerezih računalniško tomografskih (CT) slik pa še ni bila opravljena. V tej študiji smo sistematično merili SVI za 28 vretenc v CT slikah, pri čemer so trije opazovalci uporabili šest ročnih ter dve računalniško-podprti metodi. Ročne meritve so bile opravljene z ročnim določanjem vogalov vretenčnega telesa v stranskih prerezih, ki so določali premice SVI (zgornje in spodnje tangente, sprednje in zadajšnje tangente, premice med vretenčnimi ploščicami in med vretenčnimi stenami) glede na referenčne navpične ali vodoravne premice. Računalniško-podprte meritve so bile pridobljene z ročnim določanjem centra vretenčnega telesa, ki je služil kot začetna vrednost za avtomatsko metodo za določanje SVI na podlagi iskanja ravnin največje simetrije vretenčnih teles v dveh dimenzijah (2D) in treh dimenzijah (3D). Premice med vretenčnimi stenami so se izkazale za najbolj ponovljivo in zanesljivo metodo (1.0 stopinje in 1.4 stopinje standardne deviacije, SD). Računalniško-podprte meritve v 3D so bile še bolj ponovljive in zanesljive (0.9 stopinje in 1.3 stopinje SD) ter tudi najbolj skladne z premicami med vretenčnimi stenami (2.1 stopinje SD in 1.7 stopinje srednje absolutne razlike, MAD). V smislu hitrosti in prijaznosti do uporabnika predstavljajo računalniško-podprte meritve ustrezno alternativo ročnim meritvam.
COBISS.SI-ID: 8373332