Minimalno invazivni znotraj-žilni (endovaskularni) pristop (EIGI) postaja vedno bolj uveljavljen način zdravljenja intrakranialnih anevrizem. Intervencijski radiolog, ki izvaja EIGI, najprej vodi kateter po kompleksnem 3D ožilju do mesta patologije ter nato aplicira terapijo; vse s pomočjo dvodimenzionalnih (2D) fluoroskopskih slik nizkih doz, ki imajo odlično prostorsko in časovno resolucijo in omogočajo prikazovanje posega »v živo«. Za postavljanje diagnoze, kvantifikacijo anevrizme ter za načrtovanje posega se uporabljajo tridimenzionalne (3D) slike, zajete pred posegom. S pomočjo združevanja informacije iz »živih« 2D slik in 3D slike, kar zahteva 3D-2D poravnavo slik, bi bilo mogoče olajšati/izboljšati navigacijo in zdravljenje. V preteklosti so že bili predlagani postopki za 3D-2D poravnavo, ki so zadosti natančni vendar pa ne dovolj robustni oziroma zanesljivi. Raziskovali in razvili smo nov postopek 3D-2D poravnave slik, ki sloni na ujemanju 3D modela ožilja in gradiena intenzitet 2D slik. Da bi lahko novi postopek objektivno ovrednotili in ga primerjali z znanimi postopki, smo zajeli slike 10 pacientov ter določili »zlati standard« poravnave s pomočjo oslonilnih točk, ki so bile vidne na 2D in 3D slikah. Natančnost in hitrost predlaganega postopka sta bili primerljivi z natančnostjo in hitrostjo ostalih postopkov, delež pravilnih poravnav in velikost področja konvergence pa sta bila večja. Predlagana metoda se je torej izkazala za hitro, natančno in robustno.
COBISS.SI-ID: 9795156
Obravnavamo smo Kuramotov model skupka sklopljenih oscilatorjev za poljubne porazdelitve frekvenc in jakosti sklopitev. Družino stanj potujočih valov smo definirali kot stacionarne v rotirajočem okvirju ter izpeljali splošne enačbe za določitev njihovih parametrov. Predlagali smo empirične pogoje za stabilnost, ki so v primeru nekoherence eksaktni. Poleg novih teoretičnih napovedi smo tudi pokazali, da mnogi znani rezultati naravno sledijo iz naše splošne teorije. Rezultati so uporabni v različnih znanstvenih kontekstih od fizike do biologije.
COBISS.SI-ID: 9778772
V okviru članka je posplošena teorija električne dvojne plasti, ki nastane ob stiku elektrolitske raztopine z naelektreno površino. Model kot novost upošteva tudu kvadrupolni moment vodnih molekul v elektrolitski raztopini v okviru preprostega molekularnega opisa posamezne molekule vode. Rezultati modela kažejo, da kvadrupolni moment vode lahko pomembno vpliva na fizikalne lastnosti električne dvojne plasti in krajevno odvisnost dielektričnosti ob naelektreni površini v stiku z elektrolitsko raztopino. Efekt kvadrupolnega momenta vode je pomembnejši za večje površinske gostote naelektrene površine.
COBISS.SI-ID: 10049876
Večji del degradacije zajetih hiperspektralnih slik lahko pripišemo popačenju spektralno-prostorskih slik ter prostorsko in spektralno odvisnih ločljivosti. Vse te degradacije izvirajo iz principa delovanja hiperspektralnih sistemov na osnovi slikovnega spektrografa. Cilja študije sta bila razvoj in vrednotenje praktične metode za karakterizacijo geometrijskih popačenj in prostorsko odvisne ločljivosti, ki temelji na modeliranju odziva hiperspektralnega sistema na množico preprostih referenčnih objektov. Rezultat karakterizacije lahko pozneje uporabimo za oceno degradacij ali kalibracijo zajetih hiperspektralnih slik.
COBISS.SI-ID: 9826644
Pri postopku zajemanja difuzno reflektančnih spektrov in vivo se optična sonda pritisne na tkivo, pri čemer se spremenijo optične lastnosti opazovanega vzorca in posledično zajeti spektri. Dosedanje raziskave so vpliv pritiska obravnavale kot motnjo, medtem ko smo mi predpostavili, da je mogoče vpliv pritiska uporabiti kot dodatno informacijo pri razvrščanju mehkih tkiv. V ta namen smo zgradili avtomatiziran sistem, ki lahko sočasno in vivo aplicira kontaktni pritisk in v realnem času zajema spektralni odziv. Spektralne spremembe smo preučevali na treh merilnih mestih človeške roke: (1) na koži dlani, nad kratko adduktorno mišico palca roke, (2) nad pletežem ven na pregibu zapestja in (3) nad stiloidnim procesusom podlahtnice. Difuzna reflektanca in sipanje sta z naraščajočim kontaktnim pritiskom upadala, nasprotno pa sta koncentracija kromoforjev in posledično absorpcija naraščala. Spremembe optičnih lastnosti so bile specifične za vsako merilno mesto, njihovo odvisnost od kontaktnega pritiska pa smo modelirali s polinomi. Izračunani polinomski koeficienti so bili dovolj unikatni, da je lahko na njih temeljilo razvrščanje. Razvit razvrščevalni model je tkiva razvrščal v posamezne razrede s 90 % povprečno občutljivostjo in specifičnostjo, s čimer smo potrdili izhodiščno hipotezo.
COBISS.SI-ID: 9773140