Mikromešalnik je ključna komponenta mikroreaktorskega sistema. V pričujočem delu je predstavljen dvostopenjski protokol za načrtovanje mikromešalnika, ki temelji na uporabi numeričnih simulacij. V prvem koraku določimo optimalno geometrijo kljukastega utora (ang. staggered herringbone grooves) z določitvijo optimalne velikosti vektorja prečne hitrosti tekočine vAVGyz na koncu utora. V drugem koraku je potrebno preveriti različne konfiguracije večih utorov. Geometrija mikromešalnika, ki izhaja iz predlaganega dvostopenjskega protokola, izkazuje boljše mešanje v primerjavi z uveljavljenimi geometrijami iz literature. Hkrati je za učinkovito mešanje potrebno uporabiti mnogo manj utorov. Geometrija mikromešalnika z manjšim številom zaokroženih utorov je mnogo primernejša za izdelavo z mikroinženirskimi izdelovalnimi tehnologijami. Obenem smo dosegli dobro mešanje z geometrijo zaokroženih poševnih utorov (ang. slanted grooves). Za namen verifikacije je bil izdelan prototip mikromešalnika z zaokroženimi utori s tehnologijo mikroerozijskega dolbenja, kjer smo opazili dobro ujemanje poteka tokovnega vzorca z numeričnimi simulacijami. Glavna prednost predstavljenega dvostopenjskega protokola je preprostost uporabe pri načrtovanju mikromešalnika.
COBISS.SI-ID: 12668443
V prispevku je predstavljena študija o vplivu vibracij na rezanje sira z namenom, da bi zmanšali trenje med procesom rezanja in zato tudi silo, ki jo moramo uporabiti pri rezanju. Izmerjene so bile sile, ki jih potrebujemo, da vzorec prerežemo, v odvisnosti od variacije parametrov kot so: temperatura, rezalna hitrost in frekvence vibracij. Hipoteza, ki je vzpodbudila raziskavo je naslednja: dodatne vibracije noža zmanjšajo rezalne sile in naredijo rezanje uporabniku prijaznejše. Pri poskusih je bil uporabljen Gauda sir pri 10 °C in pri 22 °C. Uporabljen je bil običajni kuhinjski nož pri štirih rezalnih hitrostih med 12.5 mm/s in 75 mm/s in frekvencami med 0 Hz in 150 Hz. Rezultati potrjujejo hipotezo in sicer potrebujemo 3,4 krat manjšo silo, da prerežemo vzorec pri temperaturi 22 °C in 1,6 krat manjšo silo pri 10 °C. Rezultati tudi potrjujejo že znano dejstvo da rezalne sile naraščajo z naraščajočo hitrostjo rezanja in sicer 2 do 4 krat, če rezalna hitrost naraste od 12,5 mm/s na 75 mm/s. Z ozirom na temperaturo vzorca je bilo izmerjeno da je rezalna sila 2,5 krat manjša če vzorec segrejemo s 10 °C na 22 °C .
COBISS.SI-ID: 11817243
V članku je bil analiziran mehanski odziv polimerov z lesnimi in celuloznimi polnili in njegova primerjava z analitičnimi modeli. Za modeliranje elasto-plastičnega odziva lesno-polimernega kompozita sta bili uporabljeni dve semi-analitični mikromehanski metodi: Mori-Tanaka metoda (MTM) in generalizirana metoda celic (GMC). Za eksperimentalne namene so bili injekcijsko brizgani preizkušanci sestavljeni iz matrike polipropilena (PP) ali polistirena (PS) napolnjene z majhnimi lesenimi delci ali celuloznimi vlakni različnih dolžin za analizo različnih razmerij dolžine delcev napram njihovi širini kot tudi različni volumski deli the delcev v osnovni matriki. Z nateznimi preskusi so bili pridobljeni eksperimentalni podatki, ki so bili nato primerjani z izračunano napovedjo predlaganih mikromehanskih modeli za testiranje njihove uporabnosti. Primerjava rezultatov kaže, da lahko obe metodi natančno napovesta odziv kompozita v elastičnem območju. Mori-Tanaka metoda dosega boljše rezultate pri napovedovanju plastičnih deformacije lesno-polimernih kompozitov.
COBISS.SI-ID: 35979781
Optimalna izdelava orodja ima pomembno vlogo pri zniževanju stroškov in izboljševanju lastnosti orodnega seta. Matrice in pestiči, ki so ključne komponente preoblikovalnih orodij, so običajno izdelani s postopki odrezavanja vendar ta tehnologija zahteva relativno dolge izdelovalne čase okarakterizirane tudi z veliko porabo materiala in energije. Ob zamenjavi odrezovalnih operacij s preoblikovalnimi postopki kot je hladno vtiskavanje se dosega velike prihranke časa in zmanjševanje stroškov ob sočasnem izboljšanju lastnosti orodja. Hladno vtiskavanje se lahko uporablja za izdelavo matric in pestičev. Raziskave so pokazale, da na uspešno aplikacijo hladnega vtiskavanja vpliva veliko število spremenljivk, vendar je dostopna literatura o tem postopku redka. Cilj članka je zato globji vpogled v problematiko hladnega vtiskavanja. Specialen poudarek je bil posvečen vplivu geometrije vtiskovala - orodja - na proces preoblikovanja pri katerem se izdeluje koničen pestič. Članek prikazuje teoretske, numerične in eksperimentalne analize procesa vtiskavanja. "Upper bound" metoda je bila uporabljena za analizo toka materiala in optimizacijo geometrije vtiskovala. Napetostno-deformacijska porazdelitev, napoved oblike izdelka in ocena preoblikovalnih sil so bile pridobljene z pomočjo metode končnih elementov (MKE) s programom Simufact. Rezultati so bili med seboj primerjalno analizirani in komentirani.
COBISS.SI-ID: 11922715
V nekaterih domenah izdelovalnih tehnologij se soočamo z zelo majhnimi serijami. Tipičen primer je proizvodnja težke hidro energetske opreme. V tej domeni je ročno varjenje ena od najbolj časovno zahtevnih operacij. Spremljanje varilskega procesa je bistveno iz vidika organizacije dela kot tudi z vidika kontrole procesa. V prispevku je predstavljen nov koncept zajema podatkov in shranjevanja varilskih parametrov v varilski dnevnik. Podan je premislek o tehniki zajema, hitrosti zajema, metodi agregacije podatkov, brezžičnem prenosu podatkov in prezentaciji. Implementacija koncepta je predstavljena na laboratorijskem in industrijskem zgledu.
COBISS.SI-ID: 12360731