Odboj svetlobe od površine elastičnega telesa povzroči različne vrste elastičnih valov, ki se širijo znotraj trdnine. Najšibkejše take valove v splošnem povzroča sevalni tlak, ki deluje med odbojem svetlobe. Predstavljamo prvo kvantitativno meritev elastičnih valov povzročenih s svetlobnim tlakom na ultravisokoodbojnem zrcalu. Pri osvetlitvi prednje strani zrcala z laserskim bliski fluence 1 J/cm2 so bile s pomočjo koničnega piezoelektričnega senzorja pomikov na zadnji strani zrcala izmerjene amplitude pomikov velikosti nekaj pikometrov.
COBISS.SI-ID: 13195035
Proces laserskega udarnega utrjevanja brez zaščitne prevleke pri različnih gostotah moči smo uporabili na aluminijevi zlitini AA6082 z namenom podrobne evalvacije korozijske odpornosti v 0.6 M NaCl vodni raztopini. Rezultati cikličnih polarizacijskih testov so potrdili izboljšano korozijsko odpornost po procesu LSP, kar se odraža z večjim pasivnim področjem, izboljšano možnostjo repasivacije ter redukcijo korozijskega toka celo za faktor 12 v primerjavi z osnovnim, neobdelanim vzorcem. Nadalje, rezultati EIS po 24 urni izpostavi so potrdili za faktor 7 večje vrednosti polarizacijske odpornosti LSP vzorcev v primerjavi z osnovnim materialom (45 kΩcm2 proti 6.7 kΩcm2). Analiza foto elektronske spektroskopije (XPS) LSP vzorcev je potrdila kemično bolj stabilen oksidni film Al2O3 večje korozijske odpornosti, z manjšim anodnim raztapljanjem, ki nastane zaradi učinka plazme ter udarnih valov.
COBISS.SI-ID: 12293915
Kompleksnost je bila identificirana kot vseprisotna in stalno naraščajoča lastnost proizvodnih sistemov. Konvencionalne teorije upravljanja ne vsebujejo orodij za opis, analizo in upravljanje kompleksnosti, in, posledično, niso primerne za obvladovanje težav, ki so posledica kompleksnosti. Nove pristope omogoča znanost o kompleksnosti, natančneje, računska mehanika. V članku je predlagana mera za kompleksnost in aplicirana na realne industrijske podatke. Rezultati študije izkazujejo značilno povezanost kompleksnosti in produktivnosti ter kažejo na to, da ima uporabljeno orodje velik vpliv na kompleksnost.
COBISS.SI-ID: 11870235
V tej študiji smo obravnavali vplive utrjevanja z laserskimi udarnimi valovi brez zaščitne prevleke (LSPwC) na korozijsko odpornost zlitine AA6082-T651 v kloridnem, skoraj nevtralnem okolju. Rezultati raziskav so potrdili omenjen postopek kot izredno učinkovit, ki omogoča nižje anodno raztapljanje materiala (Esw - Ecorr), izboljšano repasivacijo (Ecorr - Erp) z manjšim korozijskim tokom. Karakterizacija korozijskih napadov, izvedena s SEM/SEI/BEI in EDS analizami je potrdila kristalografski jamičasti napad kot primarni mehanizem korozijskega napada, kot posledica selektivnega raztapljanja Al matrice okoli Fe bogatih precipitatov. Nadalje, analize so potrdile, da utrjevanje z laserskimi udarnimi valovi zmanjša ne samo kristalografski in hemisferični jamičasti napad marveč tudi popolnoma preprečuje nastanek interkristalnega korozijskega napada.
COBISS.SI-ID: 13336091
V prispevku so opravljene sistematične analize učinkov laserskega udarnega utrjevanja brez zaščitne prevleke na mikrostrukturne spremembe in dislokacijske premike povzročeni z ultra-visokimi plastičnimi deformacijami. Na podlagi analiz optične mikroskopije, mikroskopije z uporabo polarizirane svetlobe, analiz na transmisijskem elektronskem mikroskopu ter ovrednotenja zaostalih napetosti smo potrdili signifikanten vpliv laserskega udarnega utrjevanja zaradi učinkov visokoenergetske plazme ter udarnih valovanj v obdelovancu. Čeprav rezultati optične mikroskopije niso potrdili praktično nikakršnega efekta laserskega utrjevanja na mikrostrukturne spremembe, t.j. toplotno vplivanje cone, razlik v porazdelitvi sekundarnih intermetalnih faz, ipd. smo na podlagi mikroskopskih anali z uporabo polarizirane svetlobe potrdili izrazito usmerjena podolgovata kristalna zrna dolžine do 455 m v središču materiala, ter manjša naključno orientirana kristalna zrna velikosti 20 m × 50 m na površini zaradi učinka statične rekristalizacije. Ugotovili smo, da lasersko udarno utrjevanje povzroči v neposrednem površinskem sloju goste dislokacijske strukture. To se odraža z gosto distribucijo dislokacijskih linij, dislokacijskih mrež in celic, zavozlanih dislokacij, dislokacijskega zida ter v nekaterih primerih z nastankom nano-zrnate celične mikrostrukture. Rezultati analiz so potrdili, da imajo goste dislokacijske strukture ter formirani strižni trakov zaradi učinkov ultra-visokih plastičnih deformacij poglavitni vpliv na nastanek strukture ultra finih zrn (60–200 nm) ter nano zrnato kristalno strukturo (20–50 nm). Potrdili smo tudi izrazito povečanje gostote dislokacij po laserskem udarnem utrjevanju, kjer so se le-te v primerjavi z osnovnim materialom povečale tudi za skoraj faktor 2.5 (29×1013 m-2 proti 12×1013 m-2).
COBISS.SI-ID: 13648155