Titanov dioksid smo dopirali s silicijevim dioksidom, dušikom in kombinacijo obeh. Dopiranje vpliva na razmere anatazen in rutilne strukture. Silicijev dioksid vstopi v rešetko anataza, kar domnevamo tudi za dušik. Vsekakor prisotnost dušika - v čisti obliki ali v kombinaciji s silicijem dioksidom, premakne absorpcijo svetlobe proti vidnemu področju.
COBISS.SI-ID: 1879143
S silicijevim dioksidom smo obdali posamezne delce modelnega organskega pigmenta (β bakrovega ftalocianina) z uporabo prekurzorja vodnega stekla. V prispevku smo pokazali, da je debelina, poroznost in enotnost ovoja iz silicijevega dioksida okrog posameznega pigmentnega delca v veliki meri odvisna od pH in temperature sinteze. Dokazali smo, da dobljeni SiO2 ovoj služi kot dobra zaščita pred visoko reaktivnimi produkti fotokatalize. Stopnja zaščite ni odvisna le od debeline ovoja, ampak tudi od njene poroznosti.
COBISS.SI-ID: 1856615
Patina, ki prekriva plast bakra oziroma brona, ima največkrat veliko zgodovinsko in estetsko vrednost, zato mora biti v agresivnem okolju zaščitena pred najrazličnejšimi dejavniki. V študiji sta predstavljeni dve patini zelenega izgleda, kot tudi elektrokemijska patina, ki predstavlja naravno patino. Študirali smo različne zaščitne kombinacije z inhibitorji azolnega tipa v alkoholnih raztopinah, metaaktilatnih raztopinah ter vosku. Učinkovitost zaščite smo spremljali z elektrokemijsko impedančno spektroskopijo v simuliranem kislem dežju. Rezultati so pokazali, da je zaščita inhibitorja v alkoholni raztopini najbolj učinkovita za elektrokemijsko-naravno patino. Zaščitne lastnosti inhibitor/Paraloid so odvisne tako od narave patine kot tudi od uporabljenega inhibitorja. Za vse vrste patin se je zaščita z BTA/ paralouid B44 izkazala kot bolj učinkovita kot zaščita za MTI/Paraloid B44. Tudi zaščita s Carnauba voskom je stabilna in učinkovita, najboljše se je izkazala na modrozeleni nitratni patini.
COBISS.SI-ID: 1906535
Bron pogosto kemijsko patiniramo za dosego antičnega učinka. V primerih kemijskih patinacij ni zadostnih študij, ki bi kazale na potek staranja in morfologijo sprememb na tovrstnih patinah v različnih korozivnih atmosferskih okoljih. Za študijo smo izbrali recentno zlitino brona, rjavo patino, zeleno nitratno in zeleno kloridno patino. Cilj študije je bilo spremljanje korozijskih in morfoloških sprememb ob izpostavi različnih patin v umetnem kislem dežju. Patine smo okarakterizirali z SEM/EDS in Ramansko spektroskopijo. Iz realnega vzorca, kipa Franceta Prešerna na kongresnem trgu, smo odvzorčili tri vrste patin in določili vpliv okolja, osnovne sestave brona in patinacijskih postopkov v preteklosti.
COBISS.SI-ID: 1903207
V članku je prikazano, kako se lahko uporabi frekvenčni spekter ultrazvočnih P-valov za opazovanje strjevanja cementnih past. Vpeljan je nov parameter, ki je označen s TG in je definiran kot brezdimenzijsko razmerje med največjima amplitudama v dveh značilnih frekvenčnih intervalih. Na grafih, ki prikazujejo spreminjanje parametra TG s časom, so vidne in lahko prepoznavne štiri faze, ki so povezane z značilnimi fazami pri strjevanju cementne paste. Povezava s strjevanjem je prikazana s primerjavo parametra TG s hitrostjo ultrazvočnih P-valov ter parametrom TG z razvojem temperature v cementni pasti. S pomočjo parametra je možno natančno določiti pomembne faze pri strjevanju, kot sta čas obdelavnosti, ter čas intenzivnega strjevanja. Kombinirana uporaba TG parametra in hitrosti P-valov predstavlja zmogljivo ultrazvočno metodo za določanje strjevanja v cementnih pastah.
COBISS.SI-ID: 1920103