Glavni vir hrupa v sistemih gretja in ventilacije ter v klima sistemih je običajno ventilator. Hrup, ki ga povzroča ventilator se prenaša po cevi v življenjsko in delovno okolje. Tipičen spekter hrupa takšnega ventilatorja je širokopasovnega značaja s poudarjenimi toni pri diskretnih frekvencah. V praksi so na razpolago različne metode za zmanjšanje tako prenesenega hrupa od ventilatorja do bivalnega ali delovnega prostora. V tem članku je predstavljeno kako se lahko uporabi sistem aktivnega dušenja hrupa z brez-zančno strukturo v povezavi s stranskim resonatorjem četrtine valovne dolžine. Učinkovitost aktivnega dušenja hrupa z brez-zančno strukturo je odvisen od kakovosti referenčnega signala, ki mora biti v popolni korelaciji s primarnim virom. Pri sistemih aktivnega dušenja hrupa z brez-zančno strukturo v prezračevalnih kanalih je glavni problem akustična povratna zanka. Da bi zmanjšali vpliv akustične povratne zanke je bila uporabljena kombinacija zvočnika, ki dela kot dipol, in resonator s četrtino valovne dolžine. Resonator četrtine valovne dolžine tudi zmanjša prenos hrupa v ozkem območju frekvenc. V tem članku so predstavljene teoretične osnove dipolnega vira s resonatorjem četrtine valovne dolžine skupaj z nekaterimi merilnimi rezultati in simulacijami aktivnega dušenja hrupa.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11839771V pričujoči magistrski nalogi smo proučevali hrup, ki se širi iz hladilnih stolpov Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) v okolico. Hrup v okolici TEŠ-a je v največji meri posledica delovanja hladilnega stolpa, ki proizvaja hrup z značilnostmi skoraj belega šuma. V prvem delu naloge so predstavljene meritve hrupa vodnih kapljic padajočih iz različnih višin v prostem zvočnem polju in meritve hrupa vodnih curkov, opravljenih v laboratoriju za tehnično akustiko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Na ta način je podana osnova za razumevanje mehanizmov nastajanja hrupa, ki ga povzročajo hladilni stolpi termoelektrarn v okolico. Pretežni del hrupa hladilnih stolpov se ustvari v pršišču. Pri meritvah hrupa v prostem zvočnem polju smo spreminjali premer, razdaljo in višino iztekanja curka. Pri meritvah hrupa padajočih kapljic smo se osredotočili na frekvenčno območje med 1000 in 10000 Hz. V drugem delu naloge smo proučevali nastanek in razširjanje hrupa iz hladilnih stolpov na osnovi modela, zasnovanega po Elisu. Pri tem smo upoštevali pričakovano sliko sevanja tako nastalega hrupa. Iz primerjave izmerjenih in izračunanih ravni hrupa hladilnega stolpa smo ugotovili, da se kljub nekaterim približkom, ki smo jih uporabili v modelu, rezultati dobro ujemajo.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 12044315V številnih predavalnicah na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je razumljivost govora tako slaba, da se razume samo 75% izgovorjenih besed predavatelja. Akustika predavalnic je odvisna od več faktorjev, kot so dimenzije, odmevni čas T60, razmerje siglal/šum itn. V izbranih predavalnicah smo izmerili akustični odziv prostora s tremi vrstami impulznih signalov. Izvorne podatke smo obdelali s tremi računalniškimi programi in dobili parametre, s katerimi smo ovrednotili akustiko predavalnic. Primerjali smo rezultate in ocenili ustreznost razumljivosti govora. Na podlagi tega smo rangirali posamezne predavalnice in predlagali možne ukrepe za izboljšanje razumljivosti govora. Analizirali smo tudi nekatere izvore raztrosa rezultatov.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 11953435