Članek je uvrščen kot vrhunska publikacija, objavljena v drugi vodilni reviji na področju Gastroenterology in Hepatology (2/55). Predstavlja prvi opis mehanizma adaptacije na stres s preprečevanjem proženja apoptoze. Pri tem procesu pride do translokacije prokaspaze 9 in Baxa v jedro, kar verjetno prepreči napredovanje apoptoze. Opisani proces je pomemben tudi zaradi ugotavljanja kvalitete primarnih celic, npr. hepatocitov, ki se že uporabljajo za presadke na ljudeh, saj je v primeru predapoptotskega celičnega odziva na stres spremenjena njihova toleranca na stres. Enako lahko velja tudi pri transplantaciji organov, ki so pri pripravi in transportu podvrženi hipotermiji.
COBISS.SI-ID: 26839513
Članek je objavljen v reviji, ki je rangirana kot prva na področju neuroimaging in je v prvi četrtini na področju nevroznanosti. Prikazali smo nov pristop k avtomatski segmentaciji možganov. Dosedanje metode so za segmentacijo uporabljale informacijo iz »standardnih možganov«, tako imenovane »priorje«, temelječe na lokaciji vokslov v standardnem prostoru. Pri anomalijah ali boleznih možganov take metode pogosto odpovedo. Naš pristop je bil ustvariti »priorje« temelječe na izračunih verjetnosti pripadnosti konkretnega voksla možganskisivini ali belini iz podatkov sosednjih vokslov, kar daje posameznemu vokslu značilen statistični podpis. S tem se izognemo tudi motnjam in artefaktom, ki pa sicer bistverno vplivajo na generiranje priorjev iz predlog, ustvarjenih iz populacijskih podatkov. Najpogostejši artefakti, ki imajo velik vpliv na stare metode, na našo metodo pa ne vplivajo so senčenje, distorzije in premiki. Uspešnost naše metode smo primerjali z drugimi na enakih podatkih, dostopnih iz profesionalnih baz, dostopnih na medmrežju. Nadaje smo preverili, ali metoda deluje tudi v kombinaciji z drugimi programskimi opremami kot je npr. FSL (Oxford) in izkazalo se je, da je identifikacija posameznih tkiv boljša tudi v teh primerih. Programska oprema, ki smo jo razvili, je prosto dosptopna kot del programskega paketa AFNI http://afni.nimh.nih.gov.
COBISS.SI-ID: 28180185
Članek je bil objavljen v ugledni reviji, rangirani kot prva na področju. Uvod: Za preživetje ob čakanju na transplantacijo srca se uporabljajo črpalke, ki vzdržujeo potreben minutni volumen srca, vendar proizvajajo laminaren tok, ki bi lahko bil vzrok za nekatere komplikacije. V predhodnem obdobju smo v okviru programa in projekta J3 2317 (vpliv laminarnega toka na endotelij) pokazali, da laminarni tok ne vpliva na funkcijo endotelija v naših poskusnih razmerah, kar je pripomoglo k razvoju novih miniaturiziranih črpalk, ki proizvajajo laminaren tok, saj imajo velike tehnološke prednosti pred črpalkami, ki proizvajajo pulzatilen tok. Metode in rezultati: Proučevali smo učinkovitost majhne intraperikardialne centrifugalne črpalke v primerjavi s klasičnimi izventelesnimi črpalkami. Zasledovali smo njihovo superiornost in morebitno inferiornost s komercialno dostopnimi izventelesnimi črpalkami in ugotovili, da so vsaj enako učinkovite (ni inferiornosti), kvaliteta življenja pa je bistveno boljša. Komplikacije so bile razmeroma redke in primerljive s standardnimi črpalkami. Zaključek: Majhne intraperikardialne črpalke so enako učinkovite kot komercialne izventelesne črpalke, vendar bistveno izboljšajo kvaliteto življenja.
COBISS.SI-ID: 30523353
IZHODIŠČE: Pri ishemični kardiomiopatiji pride do odmiranja miokarda, zato je pričakovati, da transplantacija kardiomiocitov lahko motnjo popravi. METODE IN REZULTATI:33 bolniko z ishemično kardiomiopatijo in iztisnim volumnom pod 40% smo najprej pol leta zdravili s standardno terapijo (faza 1), nato pa smo jim transendokardialno aplicirali CD34 pozitivne celice (fza 2). V prci fazi je enden od bolnikov umrl, v drugi fazi pa so vsi preživeli. Medtem, ko v prvi fazi ni bilo opaznega izboljšanja stanja je v 2. fazi bilo signifikantno izboljšanje opaziti pri vseh merjenih parametrih in pri fizičnih sposobnostih bolnikov. ZAKLJUČEK: Transendokardialna transplantacija CD34 pozitivnih celic izboljša funkcijo ventrikla, zniža koncentracijo natriuretičnega peptida in poveča fizične zmogljivosti bolnikov
COBISS.SI-ID: 1661612
Funkcionalne in strukturne možganske spremembe v odsotnosti slušnega zaznavanja pri gluhih so bile v dosedanjih študijah ugotovljene, vendar rezultati študij niso enotni. Nekatere študije so se osredotočila le na slušna območja, druge študije so raziskovale celotne možgane ali druge izbrane regije interesov. Večina študij je pokazala zmanjšanje volumna beline (WM) ali spremenjeno mikrostrukturo beline in ohranjeno sivino (GM) v slušnih območij pri gluhih. Nekatere študije pa so poročale tudi o ohranjeni belini in povečanem ali zmanjšanem obsegu sivine slušnega območja pri gluhih. Več strukturnih sprememb pri gluhih so našli tudi zunaj slušnega območja, vendar pa se te regije razlikujejo med študijami. Opažene razlike med študijami so lahko posledica uporabe različnih tehnik analize, ali zaradi raznolikega vzorca prebivalstva in velikosti primerjalnih skupin, ali zaradi uporabe slušnih pripomočkov pri nekaterih sodelujočih gluhih osebah. Za odpravo omenjenih omejitev smo v naši študiji uporabili, za preiskavo morfoloških sprememb možganov, štiri različne tehnike obdelave slik. Preiskovanci so bili gluhi od rojstva, ki še niso uporabljali slušnih pripomočkov. Analizirali smo spremembo volumna sivine in beline Heschl-ovega girusa (HG), ki je bil izmerjen z ročnim obrisovanjem. Analizo volumna in debeline sivine celih možganov smo izvedli s tehnikami voxel morfometrije VBM in analizo površine. Mikrostruktumi lastnosti beline smo analizirali na slikah difuzijskih tenzorjev (DTI). Podatke smo primerjali med 14 gluhimi in 14 slišečimi osebami (po spolu in starosti primerljivi skupini). Analize ročne volumetrije je pokazala ohranjen obseg sivine HG na obeh straneh in bistveno zmanjšanje volumna beline levega HG pri gluhih. VBM je pokazala povečan volumen cerebralne sivine pri gluhih. V debelini ali površini sivine med skupinami ni bilo opaziti nobenih statistično značilnih razlik. Rezultati DTI analize so pokazali, mikrostrukturne spremembe med skupinami v dvostranskih slušnih področjih, vključno z "Superior Temporal gyrus", HG, na Planum temporale in Planum Polare, ki so bili obsežnejši v desni polobli. Frakcijska anizotropija (FA) je pri gluhih signifikantno zmanjšana v desnem slušnem območju, aksialni difuzivnost (AD) pa v levem slušnem območju. FA in AD sta pri gluhih signifikantno zmanjšna tudi v številnih drugih področjih možganov zunaj slušnega korteksa. Uporaba štirih različnih metod, ki se uporabljajo v naši raziskavi, kaže spremembe, ki niso neposredno povezane, vendar nudi dodatne informacije in podpira sklep, da so strukturne spremembe pri gluhih osebah prisotna tako v slušnih območjih kot drugod. Naši rezultati podpirajo ugotovitve študij, ki kažejo, da lahko zgodnja gluhost povzroči zmanjšan volumen beline in mikrostrukturne spremembe beline v slušnih področjih. Iz mikrostrukturnih sprememb na številnih drugih področjih in povečanega obsega sivine v malih možganih pri gluhih, lahko sklepamo, da zgodnja gluhost povzroči razširjene strukturne spremembe v možganih. To verjetno odraža atrofijo ali degradacijo, kot tudi kompenzacijo in reorganizacijo v odsotnosti slušnih dražljajev in uporabo znakovnega jezika.
COBISS.SI-ID: 1849516