Rezultati študije kažejo, da ni razlike med placebo skupino in skupino ki je uživala prebiotike v pogostosti pojavljanja driske, ki je definirana kot ≥ 3 odvajanja večje količine mehkejšega ali vodenastega blata na dan v trajanju ≥ 48 ur, ki se pojavijo med ali do 14 dni po zdravljenju z antibiotiki (3/45 [6,7%] vs 5/47 [10,6%], relativno tveganje 0,63, 95% CI 0,16% -2,5%). Prav tako ni razlike med placebo skupino in skupino ki je uživala prebiotike v pojavnosti driske zaradi antibiotične terapije, diagnosticiranih kot je navedeno zgoraj, če so vsi vzorci blata testirani na bakterije in rotavirus bili negativni, z ali brez pozitivnega testa na toksin bakterije Clostridium difficile (3/45 [6,7%] vs 4/47 [8,5%], relativno tveganje 0,78, 95% CI 0,19% -3,3%). Ni bilo potrebe po ukinitvi zdravljenja z antibiotiki ali zdravljenja v bolnici zaradi driske pri otrocih, ki so ambulantno zdravljeni. Prav tako ni bila potrebna intravenska rehidracija pri otrocih iz obeh eksperimentalnih skupin. Udeleženci študije niso poročali o nobenih nezaželenih učinkih povezanih s terapijo (ali z uporabo placeba), mešanico prebiotikov so dobro prenašali. V zaključku, uporaba dveh prebiotikov (inulin in FOS) ni bila učinkovita pri preprečevanju drisk, ki so posledica zdravljenja z antibiotiki. Pogostost pojavljanja drisk je bila nizka, in zato študija ni dovolj podprta z dokazi. Iz tega razloga, je rezultate potrebno razlagati previdno. Ta študija ne daje vpogled v druge prebiotične produkte, ki bi bili učinkoviti pri preprečevanju driske povzročene z antibiotično terapijo. Učinkovitost in varnost drugih produktov, je treba posebej oceniti.
COBISS.SI-ID: 4328511
Namen prvega dela raziskave je bil ugotoviti variabilnost ponovljenih meritev v različnih meritvenih pogojih. V drugem delu raziskave so bile opravljene meritve prsne kifoze in ledvene lordoze pri velikem številu preiskovancev ter primerjava rezultatov s starostjo, spolom in prehranjenostjo. V prvem delu so bile ponavljajoče opravljene meritve na 3D sliki, nato na rigidnem plastičnem modelu hrbta, ter pri preiskovancu z normalno in slabo gibljivo hrbtenico. V drugem delu je sodelovalo 250 preiskovancev (126 moških in 124 žensk). Za meritev hrbteničnih krivin je bil uporabljen aparat za lasersko triangulacijo, izdelan v Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ocena variabilnosti je bila opravljena s 30 ponovitvami meritev v treh pogojih, rezultati so prikazani kot povprečna vrednost +/- 2 SD, kar obsega 95% obseg vrednosti. Rezultati so bili naslednji: ponavljajoče meritve na eni 3D sliki – prsna kifoza 41.2° +/- 0.6°, ledvena lordoza 4.4° +/- 1.2°; meritve na plastičnem modelu: prsna kifoza 36.8° +/- 1.2°, ledvena lordoza 30.9° +/- 2.0°; meritve na preiskovancu z rigidno hrbtenico – prsna kifoza 41.5° +/- 2.4°, ledvena lordoza 4.0° +/- 1.8°; meritve na preiskovancu z normalno gibljivo hrbtenico – prsna kifoza 48.8° +/- 7.4°, ledvena lordoza 21.1° +/- 4.4°. Povprečna velikost prsne kifoze pri 250 preiskovancih je bila 46.8° (SD 10.1°) in ledvene lordoze 31.7° (SD 12.5°). Velikost krivine je bila statistično pomembno povezana s spolom (večja prsna kifoza in ledvena lordoza pri ženskah) in „body mass“ indeksom (večja prsna kifoza in ledvena lordoza pri bolj prehranjenih). Starost preiskovancev ni signifikatno vplivala na opazovane kote. Med meritvami hrbteničnih krivin je pomembno pozornost nameniti sprostitvi in dobri namestitvi preiskovanca in opraviti več meritev za izračun povprečne vrednosti. Spol in stopnja prehranjenosti vplivata na velikost sagitalnih krivin hrbtenice. Pri opazovanem vzorcu učinek starosti ni bil ugotovljen.
COBISS.SI-ID: 4215871
Humani citolomegalovirus (CMV) je pogost vzrok kongenitalne okužbe. V prvi študiji prevalence kongenitalne CMV okužbe v vzhodni in centralni Evropi, je z uporabo polimerazne verižne reakcije (PCR) v urinu pri vseh novorojenčkov rojenih v 22 mesečnem obdobju, v dveh slovenskih porodnišnicah (skupno 2.841 novorojenčkov) bilo skrinirano za kongenitalno CMV okužbo. Pri vseh novorojenčkih z pozitivnim rezultatom skrininga, je dodatno opravljeno testiranje za CMV DNA v plazmi in suhih krvnih kapljicah (DBS) zbranih že ob porodu. Kongenitalna CMV okužba je bila potrjena z izolacijo virusa iz urinskega vzorca dobljenega tekom prvih dveh tednov življenja. Kongenitalna CMV okužba je bila odkrita pri 4 od 2841 testiranih novorojenčkih (incidenca 0.14%; 95% CI, 0.05-0.39%). Pri 4 novorojenčkih s potrjeno kongenitalno okužbo, koncentracija CMV DNA v urinu je bila 4.68 do 8.18 log(10) copies/ml, vsi štirje novorojenčki so imeli dokazljivo CMV DNA v plazmi, vzorec odvzet ob rojstvu (1.26-3.34 log(10) copies/ml) in dva od štirih sta imela dokazljivo CMV DNA v DBS zbranimi tekom neonatalnega metaboličnega skrininga. Nihče od 4 novorojenčkov s potrjeno kongenitalno CMV okužbo ni imelo simptomov. Studija je pokazala da je prevalenca kongenitalne CMV okužbe ob rojstvu v Sloveniji med najnižjimi na svetu in, da CMV DNA PCR testiranje urina predstavlja zadovoljiv in učinkovit skrining kongenitalne CMV okužbe. Če se uporablja 24 mini-pools je cena skrininga 1,4 Eur na novorojenčka in cena odkrivanja enega novorojenčka z kongenitalno CMV okužbo 1.000 Eurov.
COBISS.SI-ID: 29544409
Pretrganje sprednje križne vezi povzroči poslabšanje funkcije kolenskega sklepa, pretirano premikanje golenice naprej (anteriorno), rotacijsko nestabilnost in slabši nadzor mišične funkcije. Dolgoročno povzroča poškodbo meniskusov in hrustanca ter razvoj degenerativnih sprememb sklepnega hrustanca (artrozo) in potencialno posttravmatskega artritisa. Zdravljenje pretrganja sprednje križne vezi je lahko konzervativno ali operativno, prevladuje operativno zdravljenje z artroskopsko rekonstrukcijo omenjene vezi. Cilj operativnega zdravljenja je izboljšanje stabilnosti kolena ter zmanjšanje tveganja za pojav kasnejših zapletov (kronične) nestabilnosti kolena kot sta ponavljajoče poškodbe meniskusov ali obraba hrustanca.Številne, predvsem kadaverske raziskave, so pokazale, da bi rekonstrukcija sprednje križne vezi z metodo dvojnega snopa lahko prispevala k izboljšanju rezultatov, predvsem glede rotacijske stabilnosti. Ker je tovrstna operativna metoda tehnično zelo zahtevna, se je posledično razvila (tehnično lažja) metoda rekonstrukcije sprednje križne vezi z enim snopom s položajem presadka v vodoravnem (anatomskem) položaju. Študija primerja rezultate po metodi enojnega snopa, pripetega v bolj vodoravnem (anatomskem) položaju (ASB) in po metodi dvojnega snopa (ASB). Glede na velikost narastišča sprednje križne vezi na golenico in stegnenico so bili pacienti operirani po po metodi enojnega snopa, pripetega v bolj vodoravnem (anatomskem) položaju (ASB, n=32) in po metodi dvojnega snopa (ASB, n=69). Merjeni parametri so bili subjektivna ocena po Lysholm lestvici, subjektivni IKDC (International Knee Documentation Committee), KT-1000, anteroposteriorna stabilnost z arthrometrom, pivot-shift test za rotacijsko stabiljnost. Povprečen čas spremljanja je bil 30 mesecev (razpon, 26-34 mesecev). V demografskih značilnostih ni bilo statističnih razlik med obema skupinama. Rezultati se niso statistično značilno razlikovali; po Lysholm lestvici (93.9 napram 93.5), subjektivnem IKDC (93.3 napram 93.1), anteroposteriorna stabilnost (1.5- napram 1.6-mm). Rekonstrukcija sprednje križne vezi po metodi enojnega snopa, pripetega v bolj vodoravnem (anatomskem) položaju (ASB) in po metodi dvojnega snopa (ASB) sta popolnoma primerljivi po rezultatih.
COBISS.SI-ID: 4384063
S primerjavo treh različnih metod artroskopske rekonstrukcije sprednje križne vezi smo želeli ugotoviti, s katero izmed metod lahko dosežemo boljše pooperativne izide in predvsem katera izmed njih omogoča boljšo rotacijsko stabilnost. V raziskavo je bilo vključenih 320 bolnikov s pretrgano sprednjo križno vezjo, pri katerih smo se odločili za operativno zdravljenje.Bolniki so bili naključno razporejeni (randomizirani) v tri skupine. V prvi skupini so bili bolniki operirani po standardni metodi enojnega snopa (CSB), v drugi skupini po metodi enojnega snopa, pripetega v bolj vodoravnem (anatomskem) položaju (ASB) in v tretji skupini po metodi dvojnega snopa (ASB). Ocenjevanje so izvedli neodvisni ocenjevalci, ne vedoč, katera metoda je bila uporabljena. Gibljivost smo merili z goniometrom. Ugotavljali smo zaostanek (deficit) ekstenzije in fleksije v primerjavi z zdravo nogo. Za objektivizacijo anteroposteriorne nestabilnosti smo uporabili artrometer KT-1000 (MEDmetric, CA, ZDA) z uporabo sile 136N. Za oceno rotacijske stabilnosti smo uporabili Pivot shift test, z ocenami od 0 do 3. Za subjektivno oceno stanje kolena smo uporabili mednarodno lestvico po vprašalniku Lysholm in subjektivni IKDC vprašalnik. Za objektivno oceno smo uporabili objektivni IKDC vprašalnik. Ocenjevali smo naslednje parametre: oteklina, pasivna gibljivost, stabilnost, ocena medialnega in lateralnega kompartmenta, mesto odvzema presadka, RTG glede zoženja sklepne špranje in prisotnost degenerativnih sprememb, funkcionalni test (one leg test). V rezultatih raziskave smo ugotovili statistično značilno boljše klinične rezultate z uporabo anatomske artroskopske rekonstrukcije sprednje križne vezi z enim snopom (ASB) v primerjavi s klasično metodo z enim snopom (CSB). Razlika je bila značilna predvsem v anteroposteriorni in rotacijski stabilnosti.Rezultati metode rekonstrukcije sprednje križne vezi z dvojnim snopom (ADB) so bili boljši v primerjavi z rezultati prvih dveh metod (ASB, CSB). Primerjava metode dvojnega snopa (ADB) s klasično rekonstrukcijo sprednje križne vezi (CSB) je pokazala statistično značilno boljše rezultate v vseh parametrih, razen po subjektivni IKDC oceni. Primerjava z metodo enojnega snopa v anatomskem položaju (ASB) je pokazala statistično značilno boljše rezultate v anteroposteriorni in rotacijski nestabilnosti ter glede gibljivosti. Rezultati raziskave statistično značilno podpirajo uporabo anatomskih metod v primerjavi s klasično artroskopsko metodo. Glede na statistično značilno razliko med anatomskimi metodami (ADB:ASB) le v nekaterih parametrih (v prid anatomske rekonstrukcije z dvojnim snopom) menimo, da ni potrebno pri vseh bolnikih izvajati metode dvojnega snopa, predvsem zaradi zahtevnosti operativne tehnike in višjih stroškov.
COBISS.SI-ID: 4192831