Ploščatocelične intraepitelijske spremembe (PIL) sluznice grla, ki so klinično navadno ocenjene kot levkoplakija ali kronični laringitis, ostajajo že desetletja najbolj sporne spremembe v patologiji grla, predvsem na področju klasifikacije, histološke diagnostike in zdravljenja. Nastanek teh sprememb se vzročno povezuje s kajenjem in prekomernim uživanjem alkohola, verjetno so povezane tudi z gastroezofagealno refluksno boleznijo. Okužba s humanim papiloma virusom etiološko verjetno ni pomembna za njihov nastanek. Histološka klasifikacija SIL ostaja osrednje vprašanje, saj ni enotnih histoloških kriterijev za oceno posameznih stopenj PIL. V prispevku so ocenjene tri klasifikacije: sistem displazije, Ljubljanska klasifikacija in dvostopenjska klasifikacija skvamozne intraepitelijske neoplazije. Najpomembnejše vprašanje pri sistemu SIL je prehod v invazivni ploščatocelični karcinom. V literaturi so opisani nasprotujoči podatki zaradi neenotnih morfoloških ocen in uporabe različnih klasifikacij. Kliniki imajo pogosto težave pri izboru najustreznejšega zdravljenja za posamezno obliko SIL. Prehod iz normalnega epitelija v posamezne oblike SIL in invazivni ploščatocelični karcinom je dolgotrajen proces s kopičenjem genetskih sprememb, ki vodijo v klonalno proliferacijo spremenjenih epitelijskih celic. Kljub številnim raziskavam na področju karcinogeneze grla še vedno ne poznamo genetskih označevalcev za zanesljivo diagnozo in napoved razvoja bolezni.
COBISS.SI-ID: 25820121
MikroRNA so majhne nekodirajoče molekule RNA, ki na posttranskripcijskem nivoju uravnavajo delovanje genov. Eksperinentalno so dokazali, da družina miR-200 in miR-205 uravnava epitelijsko-mezenhimski prehod, ki je domneven patogenetski mehanizem nastanka VKGV. V raziskavi smo analizirali izražanje mikroRNA pri VKGV v primerjavi s konvencionalnim PK s podobnih mest nastanka in stadijev. Analizirali smo tudi izražanje klasičnih in dezmosomskih kadhedrinov, ki so pomembne tarče pri epitelijsko-mezanhimskem prehodu. V raziskavo smo vključili 45 VKKV in 45 PKGV. Za izražanje mikroRNA smo uporabili PCR v realnem času in za prikaz klasičnih (E in N kadhedrin) in desmosomskih kadhedrinov imunohistokemijo. Ugotovili smo zmanjšano izražanje družine miR-200 in miR-205, izgubo dezmosomskih kadhedrinov in spremenjeno izražanje klasičnih kadhedrinov pri VKGV v primerjavi s konvencionalnim PKGV. Zmanjšano izražanje družine miR-200 in miR-205 pomembno podpira domnevno vlogo epitelijsko-mezanhimskega prehoda pri VKGV. Ti mikroRNA delujejo na transkripcijske represorje, ki so bili v naših VKGV prekomerno izraženi, tako na nivoju mRNA kot proteinov. Rezultat ni samo spremenjeno izražanje klasičnih kadhedrinov v adherentnih stikih, ampak tudi popolna izguba dezmosomskih kadhedrinov.
COBISS.SI-ID: 28112089
Cilji: Analizirati izražanje mikro RNA miR-21, miR-31, miR-203, miR-125a-5p in miR-125b ter proteinov PTEN in p63 v verukoznem karcinomu (VK) glave in vratu. Metode in rezultati: Raziskava je vključevala trideset vzorcev VK, petdeset primerov običajnega ploščatoceličnega karcinoma (PK) in trideset vzorcev normalnega epitelija glave in vratu. Izražanje mikro RNA v vzorcih smo analizirali z metodo verižne reakcije s polimerazo v realnem času, izražanje proteinov pa z imunohistokemijo. V primerjavi z normalnim epitelijem je bila raven miR-21 zvišana tako v VK kot v PK, raven miR-31 pa je bila zvišana v VK ter v dobro/zmerno diferenciranem PK. Raven miR-203 je bila zvišana v VK, medtem ko je bila v PK nespremenjena ali znižana. Raven miR-125a-5p in miR-125b je bila znižana v VK in nespremenjena v PK. Raven proteina PTEN je bila znižana tako v VK kot v PK, raven proteina p63 pa je bila znižana v VK in zvišana v PK. Ugotovili smo značilno negativno korelacijo med diferenčnim izražanjem p63 ter miR-21 in miR-203 v VK. Sklepi: Razlike v izražanju preučevanih molekul med VK, PK in normalnim epitelijem nakazujejo povezavo teh molekul z nastankom in klinično-patološkimi značilnostmi VK. Nekatere izmed preučevanih molekul, predvsem miR-125b, miR-203 in p63, so potencialno uporabne v diagnostiki VK.
COBISS.SI-ID: 30031833
Uvod. Kalcijeva ATPaza-2 sarko(endo)plazemskega retikuluma (SERCA2) ima eno izmed osrednjih vlog pri kontraktilnosti srca. V miokardnem infarktu (MI) imata oba, mRNA in protein SERCA2 znižano izražanje, vendar korelacija med njunim izražanjem ni bila vedno pokazana. Mikro RNA (miRNA) delujejo tako, da se vežejo na 3'-UTR mRNA in zavirajo translacijo mRNA v protein, tako v fizioloških kot patoloških pogojih, kot so normalno delovanje srca ter bolezni srca in ožilja. Eden od ciljev naše raziskave je bil identificirati miRNA, ki bi lahko delovale na izražanje proteina SERCA2 v human MI. Rezultati. Predpostavka vezave miRNA na mRNA SERCA2 je bila narejena s 4 različnimi predikcijskimi algoritmi (TargetScan, PicTar, miRanda and mirTarget2). Na ta način smo identificirali 213 miRNA s potencialnim delovanjem na mRNA SERCA2. Vsi vzorci infarciranega in pripadajočega neprizadetega miokarda bolnikov z MI (6) so bili shranjeni tako, da so bili fiksirani v formalinu in vklopljeni v parafin (FFPE) in shranjeni v RNAlater. V predelu infarkta v primerjavi s pripadajočim neprizadetim miokardom smo z metodo western blot pokazali znižano izražanje proteina SERCA2 ter z analizo izražanja z mikromrežami spremenjeno izražanje 43 miRNA. Programa TAM in miRNApath smo uporabili za anotacijo 43 miRNA s spremenjenim izražanjem in s tem identificirali 18 funkcionalnih in 21 bolezenskih stanj povezanih s boleznimi srca ter povezavo polovice miRNA s spremenjenim izražanjem s proteinom SERCA2. Za 10 miRNA, ki so pri analizi z mikromrežami pokazale zvišano izražanje (miR-122, miR-320a/b/c/d, miR-574-3p/-5p, miR-199a, miR-140 in miR-483), smo z algoritmi RNA22 in RNAfold izračunali prosto energijo vezave miRNA: mRNA in robnega območja predpostavljene vezave (možnost nastanka sekundarnih struktur). Devet miRNA s spremenjenim izražanjem iz analize z mikromrežami smo uporabili za validacijo s qPCR (miR-21, miR-122, miR-126, miR-1, miR-133, miR-125a/b in miR-98). Na osnovi rezultatov qPCR smo izvedli primerjavo med tkivi FFPE in RNAlater, med uporabo interkalatnega barvila SybrGreen in sekvenčno-specifičnimi sondami TaqMan, ter med uporabo različnih referenčnimih genov. Zaključek. S kombinacijo vseh rezultatov smo uspeli identificirati določene miRNA kot potencialne regulatorje SERCA2, vendar so za potrditev potrebne nadaljnje funkcijske študije. Z uporabo qPCR smo potrdili spremenjeno izražanje devetih miRNAs v humanem MI in pokazali, da je pristop normalizacije pri analizi s qPCR pomemben za analizo izražanja miRNA v humanem MI.
COBISS.SI-ID: 30428889
Uvod. Pri Fabryjevi nefropatiji je pomanjkljivost alfa-galaktozidaze vzrok za kopičenja glikosfingolipidov v vseh ledvičnih celicah, proteinurijo in napredujočo ledvično okvaro. Metode: Mednarodna skupina nefrologov iz 11 centrov je zbrala odrasle bolnike s Fabryjevo boleznijo in patologi so ocenili histološke spremembe v biopsijah ledvic. Pregledali so 59 primerov Fabryjeve nefropatije in z modificirano Delphi tehniko razvili standardiziran sistem ocenjevanja. Vsak primer so neodvisno od kliničnih podatkov ocenili vsaj trije patologi in oblikovana je bila povprečna ocena. Rezultati: Ocenili smo 35 moških (povprečna starost 36,4 leta) in 24 žensk (povprečna starost 43,9 let), ki so večinoma imeli klinično blago Fabryjevo nefropatijo. Povprečni serumski kreatinin je bil 1,3 mg/dl (114,9 micromol/l); ocenjena glomerulna filtracija je bila 81,7 ml/min/1,73 m2 in razmerje med beljakovinami v urinu in kreatininom je bilo 1,8 g/g (122,0 mg/mmol). Moški so imeli več vakuolizacije podocitov v svetlobni mikroskopiji in vključkov glikosfingolipidov v poltankih rezinah kot ženske. Moški so imeli tudi značilno več vključkov v proksimalnih tubulih, peritubulnih kapilarah in intimi žil. Arteriolohialinoza je bila podobna, vendar je bilo pri ženskah značilno več hialinoze arteriol. Stopnja kronične ledvične bolezni je korelirala z arterijsko in glomerulno sklerozo. Znantne spremembe, ki so vključevale segmentno in globalno sklerozo ter intersticijsko fibrozo, so bile izražene celo pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo 1.-2. stopnje z minimalno proteinurijo. Zaključki: Razvoj standardiziranega sistema za ocenjevanje tako bolezenskih specifičnih sprememb, kot so spremembe povezane z lipidnimi vključki, kot tudi splošnih napredujočih sprememb, kot sta fibroza in skleroza, je pokazal spektrum histološke slike celo pri zgodnjih stadijih Fabryjeve nefropatije. Te ugotovitve potrjujejo vlogo ledvične biopsije pri ocenjevanju Fabryjeve nefropatije, tudi s klinično blago boleznijo.
COBISS.SI-ID: 27108825