MikroRNA so majhne nekodirajoče molekule RNA, ki na posttranskripcijskem nivoju uravnavajo delovanje genov. Eksperinentalno so dokazali, da družina miR-200 in miR-205 uravnava epitelijsko-mezenhimski prehod, ki je domneven patogenetski mehanizem nastanka VKGV. V raziskavi smo analizirali izražanje mikroRNA pri VKGV v primerjavi s konvencionalnim PK s podobnih mest nastanka in stadijev. Analizirali smo tudi izražanje klasičnih in dezmosomskih kadhedrinov, ki so pomembne tarče pri epitelijsko-mezanhimskem prehodu. V raziskavo smo vključili 45 VKKV in 45 PKGV. Za izražanje mikroRNA smo uporabili PCR v realnem času in za prikaz klasičnih (E in N kadhedrin) in desmosomskih kadhedrinov imunohistokemijo. Ugotovili smo zmanjšano izražanje družine miR-200 in miR-205, izgubo dezmosomskih kadhedrinov in spremenjeno izražanje klasičnih kadhedrinov pri VKGV v primerjavi s konvencionalnim PKGV. Zmanjšano izražanje družine miR-200 in miR-205 pomembno podpira domnevno vlogo epitelijsko-mezanhimskega prehoda pri VKGV. Ti mikroRNA delujejo na transkripcijske represorje, ki so bili v naših VKGV prekomerno izraženi, tako na nivoju mRNA kot proteinov. Rezultat ni samo spremenjeno izražanje klasičnih kadhedrinov v adherentnih stikih, ampak tudi popolna izguba dezmosomskih kadhedrinov.
COBISS.SI-ID: 28112089
Invertirani papilomi (IP) so najpogostejši sinonazalni papilomi. So lokalno benigni destruktivni tumorji, ki se pri nepopolni odstranitvi pogosto ponavljajo. Naš cilj je bil opredeliti pogostnost okužbe s človeškimi virusi papiloma (HPV) pri nastanku IP in IP v povezavi s ploščatoceličnim karcinomom (IPPK) in primerjati te rezultatov s kontrolno skupino. Pri raziskavi smo uporabili v parafin vklopljeno tkivo 68 bolnikov z IP in 5 bolnikov z IPPK. V kontrolni skupini je bilo 47 bolnikov, pri katerih je bila narejana septoplastika ali mukotomija spodnje nosne školjke. Prisotnost DNA HPV smo dokazovali z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) z uporabo oligonukleotidnih začetnikov GP5+ in GP6+. Genotip HPV smo opredelili z neposrednim določanjem nukleotidnega zaporedja pridelkov GP5+/GP6+. Okužbo s HPV smo dokazali pri 20 (30,3%) bolnikih z IP, pri 3 (60%) bolnikih z IP PCK in pri 6 (13%) bolnikih iz kontrolne skupine. Pogostost okužbe s HPV v preiskovani skupini bolnikov z IP in IP PKC je bila statistično pomembno višja kot v kontrolni skupini (p=0,032). Prisotnost HPV DNK ni bila statistično pomemben dejavnik tveganja za ponovitev IP po kirurškem zdravljenju (p=0,745), kot tudi ne za nastanek IP PCK (p=0,32). HPV 11 je bil najpogostejši genotip pri bolnikih z IP (19/20) in IP PCK (3/3), enako tudi v kontrolni skupini (5/6). Zato domnevamo, da je okužba s HPV 11 le naključna kolonizacija in ne pomemben etiološki dejavnik pri nastanku IP in IPPK.
COBISS.SI-ID: 1155963
Povečan tlak v očesu predstavlja pomemben dejavnik tveganja za očesne bolezni, vendar pa so celični mehanizmi transdukcije za povečan tlak še vedno slabo poznani. Pokazali smo, da mrežnica miši izraža mRNA in beljakovino za polimodalni TRPV4 kationskega kanalčka, za katerega je znano, da je pomemben pri transdukciji osmoze. Protitelesa za TRPV4 so označila perikarion, aksone in dendrite ganglijskih celic mrežnice (RGCs) in kazala intenzivno imunoreaktivnost za vidni živec. TRPV4 imunoreaktivnost so kazale tudi Mullerjeve celice glie, ne pa astrociti mrežnice ali mikroglie. Selektivna agonista TRPV4 kanalčka, 4-alfa-PDD in GSK1016790A, sta odvisno od odmerka povišala Ca2+ v disociiranih RGCs, medtem ko TRPV1 agonist kapsaicin ni imel vpliva na Ca2+(RGC). Izpostavljenost hipotonični stimulaciji je izzvala znatno povečanje Ca2+(RGC). RGC odzivi na selektivne agoniste TRPV4 in hipotonično stimulacijo niso imeli učinka na fiziološko raztopino brez Ca2+ in so bili izravnani z neselektivnimi antagonisti za TRP kanalčke na osnovi rutenija in gadolinija, vendar pa na njih ni vplival TRPV1 antagonist capsazepin. Za TRPV4-selektivni agonisti so pri meritvah z elektrodno mikromrežo povečali frekvenco pri nespremenjenih mrežnicah. Trajna izpostavljenost mrežnice TRPV4 agonistom je odvisno od odmerka povzročila apoptozo RGCs. Naši rezultati kažejo funkcionalno izražanje TRPV4 v RGCs in navajajo, da njegova aktivacija posreduje odgovor na delu membrane, kar vodi do povišanja Ca2+ in povečane vzdražljivosti mrežnice. Prekomerni priliv Ca2+ ionov preko TRPV4 predisponira RGCs za aktiviranje od Ca2+ odvisnih proapoptotičnih signalnih poti, kar pomeni, da je TRPV4 lahko sestavni del odzivnega mehanizma za patološko povečanje očesnega tlaka.
COBISS.SI-ID: 29590233