Psihopatološki modeli bipolarne motnje predpostavljajo, da deregulacija razpoloženja izhaja iz motnje delovanja fronto-limbičnih področji možganov, ki vključujejo zmanjšano sposobnost prefrontalne skorje za inhibitorni nadzor. Slednje je lahko posledica tako motenj v prefrontalnem omrežju kot neustrezne inhibicije subkortikalnih struktur, vključenih v čustveno procesiranje, nobena raziskava pa še ni preučila možnosti splošne motnje v povezanosti prefrontalne skorje s preostalimi področji možganov v bipolarni motnji in preverila, ali področja, ki so slabo povezana s preostalimi področji prefrontalne skorje, označuje tudi motnja povezanosti z limbičnimi področji. Prav tako še ni ni raziskano, ail so tovrstne motnje v povezavah pogostejše pri bolnikih s psihozo. V okviru raziskave smo zbrali slike funkcijske magnetne resonance v stanju mirovanja pri 68 bolnikih z bipolarno motnjo v remisiji (od tega 34 z zgodovino psihoze) in 51 demografsko izenačenih zdravih primerjalnih osebeah. Pri analizi povezanosti smo uporabili t.i. metodo globalne povezanosti, ki smo jo omejili na področje prefrontalne skorje, kot tudi analizo usmerjeno na anatomsko določena področja amigdale in prefrontalne skorje. Rezultati so pri bolnikih pokazali zmanjšano globalno povezanost medialne prefrontalne skorje, povečano funkcijsko povezanost med amigdalo in medialno prefrontalno skorjo ter zmanjšano funkcijsko povezanost med amigdalo in dorzolateralno prefrontalno skorjo. Vsi učinki so bili bolj izraziti pri bolnikih z zgodovino psihoze, velikost opazovanih učinkov pa je bila pomembno povezana s stopnjo vseživljenske izrazitosti psihotičnih simptomov. Skladnost mer globalne in regijske funkcijske povezanosti ter izrazitosti simpotomov izpostavlja pomembno motnjo povezav medialne prefrontalne skorje - področja, ki je ključno vpleteno v upravljanje čustev - tako s preostalimi predeli prefrontalne skorje kot z limbičnimi strukturami v bipolarni motnji. Motnje povezanosti lateralne prefrontalne skorje pri bolnikih z zgodovino psihoze se povezuje s sorodnimi izsledki pri bolnikih s shizofrenijo, kar nakazuje obstoj skupnih dejavnikov tveganja. Opažene motnje povezanosti pri bolnikih v remisiji kažejo, da so le-te stabilna lastnost bipolarne motnje in morebitni dejavnik tveganja za fazično naravo motnje.
COBISS.SI-ID: 50776418
Obvladovanje misli in vedenja tvori temelje človeške inteligentnosti. Spoznanja kažejo, da tovrstni kognitivni nadzor v različnih kontekstih temelji na delovanju omrežja frontalnih in parietalnih področji možganov. V prispevku predstavljamo mehanizem splošne povezanosti, s katerim lahko komponente navedenega omrežja usklajujejo nadzor drugih možganskih omrežij. Rezultati kažejo, da aktivnost področja v lateralni prefrontalni skorji napoveduje uspešnost izvedbe težavne naloge delovnega spomnina, pri tem pa kaže tudi visoko stopnjo splošne povezanosti. Splošna povezanost izpostavljenega področja, ki vključuje povezave tako znotraj kot zunaj fronto-parietalnega omrežja, izkazuje visoko specifičen odnos z individualnimi razlikami v fluidni inteligentnosti. Ti izsledki nakazujejo, da lateralna prefrontalna skorja deluje kot globalno stičišče s širokim vplivom na možgane, in tvori podlago sposobnosti izvedbe nadzornih procesov, osrednjih za človeško inteligentnost.
COBISS.SI-ID: 49395554
Elektrodiagnostične preiskave so uveljavljene tudi pri obravnavi križnega živčevja, ki je odločilnega pomena pri nadzoru sečnega mehurja, zadnjega dela črevesja in spolnosti. Pri bolnikih s sumom na nevrogeno križno motnjo so te preiskave uporabne tako v raziskovalno kot tudi diagnostično. Poudarek poglavja je na uveljavljenih preiskavah z diagnostično vrednostjo pri obravnavi posamičnih pacientov (elektromiografija, meritve bulbokavernoznega refleksa in pudendalni somatosenzorični izvabljeni odzivi). Na kratko so predstavljene tudi druge preiskave, ki nimajo dokazane klinične diagnostične uporabnosti.
COBISS.SI-ID: 669868
Pri kliničnem delu smo opazili, da je pri obrezanih moških penilo-kavernozni refleks pogosto neizvabljiv. Opažanje smo se odločili raziskati pri skupinah zaporedno napotenih moških z različnimi statusa prepucija in brez znakov okvare križnega živčevja. Našli smo, da je bil refleks klinično neizvabljiv pri 73 % od 30 obrezanih moških, 64 % od 15 moških z retrakcijo prepucija in pri 8 % od 29 kontrolnih moških. Klinična ocena refleksa je bila značilno (P ( 0.001) višja pri kontrolnih moških kot pri preostalih dveh skupinah. Ob primerjavi rezultatov nevrofizioloških meritev med 3 skupinami ni bilo razlik. Raziskava je torej potrdila slabšo klinično in podobno nevrofiziološko izvabljivost penilo-kavernoznega refleksa pri obrezanih moških in moških z retrakcijo prepucija. Verjeten razlog za razlike je v dejstvu, da je prav oživčenje prepucija ključno za dobro izzivnost refleksa.
COBISS.SI-ID: 29503449
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je nevrodegeneracijska bolezen, pri kateri propadejo zgornji in spodnji motorični nevroni. Pred vsakm hotenim gibom, tudi pred vdihom, se pojavi tako imenovani z gibom povezani kortikalni potencial (GPKP), ki ga lahko odjamemo s skalpa. GPKP bolnikov z ALS s hudo okvaro zgornjih motoričnih nevronov so manjši. Naš namen je bil raziskati, ali so z vdihi povezani kortikalni potenciali (VPKP) in z upogibi kazalca povezani GPKP (UKPKP) uporabni kot merilo okvare možganske skorje pri ALS. Trinajst bolnikom z ALS in 15 zdravim preiskovancem smo določili ročnost ter jim izmerili mišično moč, dihalne funkcije, govorno sposobnost, stopnjo spastičnosti, elektrofiziološke parametre in jih ocenili s funkcijsko lestvico. EEG smo posneli med hotenimi vdihi in upogibi desnega kazalca. Izmerili smo amplitude GPKP. Amplitude GPKP bolnikov se od amplitud zdravih preiskovancev niso statistično pomembno razlikovale. Bolniki z bolj okvarjeno funkcijo roke pa so imeli manjše UKPKP, tisti s slabšimi dihalnimi funkcijami pa manjše VPKP. Izjemno veliki UKPKP so bili povezani z boljšimi, izjemno majhni UKPKP pa s slabšimi ocenami nekaterih testov, ki merijo funkcijo zgornjega uda. Naši rezultati kažejo, da je pri bolnikih z ALS mogoče odjeti VPKP, kar je, v kombinaciji z odjemanjem UKPKP, koristno za ugotavljanje razlik v spremembah motoričnega upravljanja pri tej bolezni.
COBISS.SI-ID: 176812