V zadnjih desetletjih se je spekter primarnih imunskih pomanjkljivosti (PIP) izrazito povečal in vključuje bolezni, ki na različne načine prizadenejo delovanje imunskega sistema. Objavljenih je bilo več serij posameznih bolezni, vender ni znano kako se te spremembe odražajo v klinični praksi na pediatričnih oddelkih. Namen: Na osnovi podatkov iz registra PIP v dveh pediatričnih centrih v Sloveniji in Italiji, smo preučevali pogostnost posameznih bolezni PIP v različnih kategorijah ter klinične in laboratorijske značilnosti ob začetku bolezni. Rezultati: V obeh centrih je bila potrjena diagnoza pri 136 bolnikih z raznoliko razporeditvijo med posameznimi kategorijami PIP. Ob zadnji analizi je bilo živih 109 bolnikov, kar pomeni pogostnost teh bolezni 31 na milijon prebivalcev. Pri 79 bolnikih (58,1%) je bila diagnoza genetsko potrjena, pri čemer so bile ugotovljene mutacije v 29 različnih genih. Najpogostejši simptomi ob začetku bolezni so bili ponavljajoče okužbe (52.2%), vnetne manifestacije (36.7%), specifične sindromske značilnosti (30.8%), nenavadne okužbe (1.6%) in slabo napredovanje na teži (22.8%). Zdravljenje je vključevalo antimikrobna zdravila (20), transplantacijo krvotrvornih matičnih celic (17), nadomeščanje imunoglobulinov (16) in imunosupresijsko zdravljenje (9). Zaključek: Na pediatričnih oddelkih so obravnavani bolniki z različnimi PIP s kompleksnimi kliničnimi prezentacijami. Odkrivanje PIP lahko pomembno izboljšamo z multidisciplinarnim pristopom, pri čemer je potrebno poleg okužb upoštevati tudi ostale simptome, ki se lahko razvijejo ob okvarah imunske funkcije.
COBISS.SI-ID: 658348
Izhodišča: Oksidativni stres je pomemben dejavnik razvoja mikroangiopatskih zapletov sladkorne bolezni. Preiskovali smo polimorfizme genov, ki uravnavajo tvorbo reaktivnih kisikovih spojin v povezavi z diabetično retinopatijo. Metode: Vključenih je bilo 124 bolnikov, polovica je imela diabetično retinopatije, polovica pa so bili bolniki brez retinopatije, ki so se ujemali po starosti, spolu, trajanju sladkorne bolezni in presnovni urejenosti. Rezultati: Pokazala se je pozitivna korelacija med genotipom MnSOD Val/Val (OR 2.49, 95% CI 1.00-6.16, P = 0.045) in genotipom GSTM1-1 (2.63, 1.07-6.47, P = 0.031) z diabetično retinopatijo, njiuna kombinacija pa je tveganje še povečala (4.24, 1.37-13.40, P = 0.009). Drugi preiskovani polimorfizmi niso bili povezani niti z diabetično retinopatijo niti z nefropatijo. Zaključek: Izbrani polimorfizmi genov MnSOD in GSTM1 bi lahko bili del genetskega panela za določanje tveganja za diabetično retinopatijo.
COBISS.SI-ID: 26494169
Kronična mukokutana kandidiaza (MKK) je pogosto prisotna pri t-celični imunskih pomanjkljivostih. Pri avtoimunskem poliglandularnem sindromu tip 1 (APECED) je MKK pogosto prvi klinični znak. Pri teh bolnikih smo ugotovili močno zmanjšan odgovor IL-17F in IL-22 na stimulacijo z antigenom Candide albicans, ob tem pa smo dokazali prisotnost nevtralizirajočih protiteles. Podobno smo dokazali tudi pri redkih bolnikih s timomom. Glede na dobljene rezultate sta IL-17F in IL-22 ključna v obrambnem mehanizmu proti okužbi s Candido. Vzrok za razvoj MKK pri bolnikih z APECED pa je tako avtoimunske narave.
COBISS.SI-ID: 26737881
CILJ: Oceniti učinek kontinuiranega spremljanja glukoze na epizode hipoglikemije pri osebah z sladkorno boleznijo tipa 1. ZASNOVA RAZISKAVE IN METODE: V tej randomizirani, kontrolirani in multicentrični študiji je bilo 120 otrok in odraslih na intenzivni terapiji za sladkorno bolezen tipa 1 in nivojem glikiranega hemoglobina A(1c) (HbA(1c) (7,5%, naključno dodeljenih v kontrolno skupino, ki je opravljala standardno spremljanje z merilcem krvnega sladkorja, hkrati pa so bili opremljeni s prikritim kontinuirnim merilcem glukoze vsak drugi teden za pet dni, ali pa v skupino z kontinuirnim spremljanjem glukoze v realnem času. Primarni rezultat je bil čas na dan prebit v stanju hipoglikemije (intersticijska koncentracija glukoze (63mg/dL) v času 26 tednov. REZULTATI: Čas na dan prebit v stanju hipoglikemije (povprečje +/- SD) je bil statistično značilno krajši pri skupini z kontinuiranim spremljanjem nivoja glukoze (0,48 +/- 0,57) v primerjavi z kontrolno skupino (0,97 +/- 1,55). Razmerje povprečij je bilo 0,49 z 95% intervalom zaupanja (95% CI) 0,26-0,76 in p=0,03. HbA(1c) po 26 tednih je bil pri skupini s kontinuiranim spremljanjem glukoze nižji v primerjavi s kontrolno skupino (razlika: -0,27%, 95% CI = -0,47 do -0,07; p=0,008). Čas prebit v območju normoglikemije (70 - 180 mg/dL) je bil pri skupini s kontinuirnim spremljanjem glukoze statistično značilno daljši v primerjavi s kontrolno skupino (povprečno število ur na dan, 17,6 proti 16,0; p=0,009). ZAKLJUČKI: Kontinuirno spremljanje glukoze je povezano s skrajšanim časom tranjanja hipoglikemij in povezanim znižanjem v HbA(1c) pri otrocih in odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
COBISS.SI-ID: 29623001
GAD65, izoforma dekarboksilaze glutaminske kisline, je pomemben antigen pri sladkorni bolezni tipa 1 je 65-kD. Hipoteza je predpostavljala, da lahko alum-modificiran GAD65 (GAD-alum) ohrani delovanje beta celic bolnikih z novoodkrito sladkorno boleznijo tipa 1.METODE: V raziskavo je bilo vključenih 334 preiskovancev, starih med 10 in 20 let, z novo odkrito sladkorno boleznijo in delno ohranjeno funkcijo beta celic (C-peptid nad 0,3 ng/l) ter prisotnimi protitelesi proti GAD65 Preiskovanci so po naključni izbiri prejeli ali 4 odmerke cepiva, dva odmerka cepiva in dva placeba, ali štiri odmerke placeba, na dvojno slep način. Glavna opazovana vrednost je bila sprememba v stimuliranem c-peptidu po 15 mesecih, dodatno pa še glikiranega hemoglobina, povprečni dnevni odmerek insulina, stopnjo hipoglikemije in raven stimuliranega C-peptida na tešče in njegov maksimum. REZULTATI: Raven stimuliranega C-peptida se je zmanjšala na podobno stopnjo v vseh študijskih skupinah. Stimuliran c-peptid se pri 15 mesecih ni razlikoval med skupinami, prav tako ni bilo razlik v odmerkih inzulina, glikoziliranem hemoglobinu. Neželeni učinki so bili v vseh skupinah redki in blagi brez signifikantnih razlik. ZAKLJUČEK: Zdravljenje z GAD-alum v 15-mesečnem obdobju ni ohranilo izločanja c-peptida in ni vplivalo na klinične parametre sladkorne bolezni tip 1. (Financiranje: Diamyd Medical in Swedish Child Diabetes Foundation; ClinicalTrials.gov št. NCT00723411).
COBISS.SI-ID: 29623769