1.

Osebnost

Podrobnejši pregled osebnostnih potez in značilnosti ter njihovih determinant.

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 25827289

2.

Motnje osebnosti

Podrobnejši pregled motenj osebnosti, njihovih značilnosti in determinant

D.10 Pedagoško delo

COBISS.SI-ID: 25827545

3.

Prevalenca in klinične značilnosti astme pri odraslih v Sloveniji

Podrobnejši pregled pojavnosti in kliničnih značilnosti astme pri Slovenski odrasli populaciji.

F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja

COBISS.SI-ID: 248225024

4.

Razlike v stopnji anksioznosti, depresivnosti in agresivnosti pri osebah z anoreksijo in bulimijo nervozo

Namen raziskave je bil oceniti obstoječo klinično obravnavo bolnic z anoreksijo (AN) in bulimijo nervozo (BN) ter med temi bolnicami proučiti morebitne razlike v pojavnosti, stopnji in strukturi anksioznosti, depresivnosti, impulzivnosti in agresivnosti. Slednje so bile ocenjevane kot osebnostne lastnosti in zato testirane 3 mesece po zaključenem hospitalnem zdravljenju. Rezultati analize obstoječe klinične obravnave AN in BN so primerljivi z evalvacijami tujih tovrstnih terapevtskih programov. V primerjavi z bolnicami z BN so bile pri tistih z AN ugotovljene višja stopnja anksioznosti, večja pojavnost in višja stopnja depresivnosti ter višja stopnja agresivnosti, vendar samo na račun sumnjičavosti. Glede pojavnosti in stopnje impulzivnosti se skupini nista značilno razlikovali. Medskupinske razlike so najverjetneje odraz večjih in specifičnih razvojnih zaostankov oseb z AN v primerjavi s tistimi z BN.

D.09 Mentorstvo doktorandom

COBISS.SI-ID: 250386176

5.

Kognitivno procesiranje pri osebah z depresivno in shizofrensko motnjo

Namen raziskave je bil proučiti morebitne razlike v kognitivnem procesiranju med bolniki z akutno depresivno (DEP) in tistimi z akutno shizofrensko (SCH) motnjo, oceniti njihovo emocionalno funkcioniranje ter izdelati model kognitivno - emotivnega procesiranja pri teh bolnikih. Na podlagi slednjega bi se lahko razvile smernice za posamezno entiteto bolj usmerjenih terapevstkih in reintegracijskih strategij. Rezultati raziskave so pokazali, da so pri obeh skupinah bolnikov oškodovani višji kognitivni procesi (predvsem pozornost med psihomotornimi nalogami), medtem ko so avtomatski (delovni spomin, vzdrževana pozornost) ohranjeni. Posamezni KP najverjetneje niso specifični za DEP oz. SCH. Izboljšanja kognitivnega in emotivnega delovanja so lahko prisotna pri obeh entitetah in lahko predstavljajo »potencial za učenje« ali pa nihanja testnih dosežkov zaradi motivacijskih in drugih dejavnikov. Ob odpustu ti bolniki najverjetneje niso kognitivno rehabilitirani in imajo neizkoriščen latentni kognitivno-emotivni potencial učenja. Za izboljšanje njihove obstoječe terapevtske obravnave bi bilo vanjo smiselno vključiti treninge za usmerjeno kognitivno-osebnostno-emotivno rehabilitacijo.