Namen študije je bil ugotoviti vpliv količine pridelka (obremenitve) na kopičenje in vsebnost primarnih metabolitov (sladkorjev, organskih kislin), izbranih skupin flavonoidov (antocianov in flavonolov) in vsebnost skupnih fenolov v štirih sortah črnega ribeza ('Titania', 'Triton', 'Tsema' in 'Čačanska črna') in treh sortah rdečega ribeza ('Junifer', 'Rolan' in 'Stanza') v dveh zaporednih letih. Za določitev vsebnosti snovi je bila uporabljena tekočinska kromatografija visoke ločljivosti in masni spektrofotometer. Ugotovljene so bile značilne razlike v vsebnosti posameznih snovi med sortami črnega in rdečega ribeza. Prevladujoče fenolne snovi v plodovih so bili antociani; slednjih je bilo več v sortah črnega ribeza v primerjavi s sortami rdečega ribeza. V obeh vrstah ribeza so bile določene podobne vsebnosti sladkorjev in organskih kislin; vsebnost vitamina C pa je bila 3 krat višja v sortah črnega ribeza. Večja obremenitev v drugem letu je značilno vplivala na nižje vsebnosti sladkorjev in višje vsebnosti kislin v plodovih. Po drugi strani pa je bila vsebnost vitamina C višja v plodovih v letu z nižjo obremenitvijo. Vsebnost antocianinov in flavonolov je bila višja v letu, ko je bila obremenitev večja, ni pa bilo opaznih razlik v skupni vsebnosti fenolov med leti z različnimi obremenitvami.
COBISS.SI-ID: 7030649
Jagodičje je znano po visokih vsebnostih različnih bioaktivnih snovi, kot so antocianini, flavonoli in flavanoli, ki imajo izrazito antioksidativno aktivnost. Namen študije je bil preučiti in vitro in in vivo antioksidativno aktivnost različnih sokov iz jagodičja, ki vsebuje visok delež fenolnih snovi. Pet vrst jagodičja je bilo vzorčenih na različnih lokacijah v osrednji Sloveniji; iz plodov posamezne vrste je bil ekstrahiran sok, ki smo mu določili in vitro in in vivo antioksidativno aktivnost. Fenolni profil posamezne vrste jagodičja je bil določen s tekočinsko kromatografijo in masnim spektrofotometrom, in vitro antioksidativna aktivnost z metodo DPPH in in vivo antioksidativna aktivnost s pomočjo organizma Saccharomyces cerevisiae. Največja pestrost fenolnega profila je bila ugotovljena v soku gozdne borovnice, največja in vitro antioksidativna aktivnost pa v soku črnega ribeza. Upad znotrajcelične oksidacije v primerjavi s kontrolo je podal naslednje razmerje v in vivo antioksidativni aktivnosti: črni ribez ( aronija = borovnica( gozdna borovnica. Rezultati nakazujejo pomembne razlike med in vitro in in vivo antioksidativno aktivnostjo sokov jagodičja. Poleg skupne vsebnosti fenolnih spojin, ki vstopijo v celico je za visoko in vivo antioksidativno aktivnost ključnega pomena tudi razmerje med posameznimi fenolnimi snovmi v soku. Sokovi, ki so vsebovali visok delež antocianinov in nizka deleža flavonolov ter hidroksicimetnih kislin so povzročili manjšo znotrajcelično oksidacijo.
COBISS.SI-ID: 7298169
V poljskem poskusu smo ocenjevali učinkovitost in fitotoksičnost anorganskih fungicidov, kot sta kalijev bikarbonat (KBK) in natrijev bikarbonat (NBK) v primerjavi z vodo (kontrola) in fungicidom kot klasično metodo za nadzor okužbe z jablanovim škrlupom pri sorti 'Braeburn'. Da bi preučili učinke dveh anorganskih fungicidov smo spremljali stopnjo okužbe, zunanje kakovostne parametre (masa, trdota, barva) in vsebnost primarnih ter sekundarnih metabolitov v plodovih ter stopnjo okužbe, vsebnost sekundarnih metabolitov in kopičenje kalija v listih. Rezultati kažejo, da sta oba anorganska fungicida učinkovito delovala proti škrlupu in v danih odmerkih nista povzročala fitotoksičnosti. Zunanji parametri kakovosti sadja so bili primerljivi s sadjem, ki je bil tretiran s fungicidom. Aplikacija bikarbonatnih soli je pozitivno vplivala na vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih v primerjavi s fungicidnim obravnavanjem. Med fungicidi ter KBK in NBK nismo opazili razlik v vsebnosti analiziranih fenolnih spojin. Vsebnosti fenolnih spojin v listih, tretiranimi z bikarbonatnimi solmi, so bile primerljive s tistimi v listih, tretiranimi s fungicidi, kar kaže na podobno delovanje obrambnih mehanizmov rastline. Uporaba KBK je skozi celotno rastno sezono pozitivno vplivala na kopičenje kalija v listih. Glede na to, da ti proizvodi niso strupeni za zdravje ljudi, lahko KBK in NBK soli z vidika varstva v nasadih jablan predstavljata alternativo zlasti za nadzor jablanovega škrlupa v ekološkem sadjarstvu.
COBISS.SI-ID: 7175801
Preučevali smo vpliv škropljenja vrtnic z rastnim regulatorjem Proheksadion-Kalcij (ProCa) na barvo in vsebnost sekundarnih metabolitov pri dveh sortah vrtnic: ‘KORcrisett’ in ‘KORikis’. Namen je bil opisati spremembe v kopičenju posameznih flavanonov in vpliv spemenjene fenolne sestave (predvsem flavonoidov in antocianov) na okrasno vrednost vrtnic. Rastline so bile škropljene na list s 300 ppm Regalis® raztopine v enkratnem odmerku, kontrolne rastline pa le z destilirano vodo. Barvni parametri so bili določeni kolorimetrično, posamezne fenolne spojine identificirane z uporabo HPLC-MS. Po škropljenju z raztopino ProCa je bilo ugotovljeno značilno bledenje rdečih cvetov povezano z zmanjšanjem vrednosti parametra a * po 9. in 15. dneh po aplikaciji. Vsebnosti antocianinov v vrtnicah (cianidin-3 ,5-di-glukozid, pelargonidin-3 ,5-di-glukozid, cianidin-3-glukozid, pelargonidin-3-glukozid in peonidin-3-glukozid) so se po aplikaciji značilno zmanjšale v petalih obeh analiziranih vrtnic. Tudi vsebnosti kvercetinov in kaempferolov so se 9 in 15 dni po nanosu zmanjšale na raven detekcije, potrdili pa smo prisotnost eriodiktiola v petalih vrtnic, škropljenih s ProCa. Foliarna uporaba ProCa je spremenila vizualne lastnosti rdečih cvetov vrtnic, ki so neposredno povezane z vsebnostjo antocianov in hkrati spodbudila nastajanje 3-deoksiflavonoidov (obrambnih snovi), ki običajno niso prisotni v vrtnicah. Rastline, na katerih v isti časovni enoti cvetijo različni odtenki rdeče in svetlo roza v kombinaciji s popolnoma belimi cvetovi so zanimiv tržni proizvod za potrošnike.
COBISS.SI-ID: 7220089
Jagodičje in rdeče sadje je znano po visokih vsebnostih polifenolov, ki so v prehrani ljudi zdravju koristni. V raziskavi je bilo s HPLC-MS analizo v plodovih borovnice, gozdne borovnice, brusnice, divje brusnice, črne murve, aronije , rdečega, črnega in belega ribeza, joste, rdeče in bele kosmulje, kivija, goji jagod, jerebike, šipka, gloga, divjih in gojenih robid ter malin, jagod, goznih jagod, bezga ter drugih vrst določenih več kot 50 različnih flavonolov (glikozidov kvercetina, miricetina, kempferola, izoramnetina, siringetina in laricitrina). Plodovi analiziranih vrst jagodičja so se značilno razlikovali v sestavi in vsebnosti analiziranih fenolnih snovi. Bezeg je vseboval največje vrednosti skupnih flavonolov, najmanj skupnih flavonolov je bilo kvantificiranih v plodovih gojenih jagod in belega ribeza. V plodovih večine analiziranih vrst jagodičja med flavonoli največji delež predstavljajo kvercetini (46-100%). V plodovih gozdne jagode in kosmulje pa so bili prevladujoči flavonoli iz skupin izoramnetinov in kemperolov; slednji predstavljajo večinski delež v plodovih ribeza. Miricetin glikozidi so bili potrjeni le v aroniji, plodovih jerebike in vrstah iz družin Grossulariaceae in Adoxaceae ter rodu Vaccinium. Divje vrste jagodičja (jagode in borovnice) so vsebovale od 3 - do 5-krat več skupnih flavonolov v primerjavi s plodovi gojenih rastlin.
COBISS.SI-ID: 7198841