V študiji razpravljamo o ukrepih Skupne kmetijske politike (SKP) in predlogih reforme za obdobje po 2013 na področju majhnih in pol-subsistenčnih kmetij (SSF). Študija, ki temelji na intervjujih in primerjalnih študijah po državah, presoja vrednost SSF za podeželje in ovire, ki jih ima ta skupina gospodarstev pri uporabi ukrepov 1. in 2. ukrepa. Zaključujemo, da temeljno vprašanje za SSF to je njihov dohodkovni položaj ni primerno rešeno z nizom instrumentov SKP. Na osnovi tega je razvit niz priporočil, kako okrepiti SKP v tej smeri in to predvsem v smeri ukrepov 2. stebra.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 3227016Poročilo predstavlja prvo, grobo oceno proizvodnih in ekonomskih rezultatov slovenskega kmetijstva v letu 2013. Razmere za rastlinsko pridelavo so bile ponovno neugodne. Za živinorejo prve ocene kažejo, da bo obseg prireje v letu 2013 ponovno nekaj manjši kot v letu prej. Nominalni indeksi cen kmetijskih proizvodov kažejo na hitrejšo rast od inflacije (ocena UMAR za 2013: 2,0%). Zaradi manjše rasti cen inputov od rasti cen kmetijskih proizvodov se bo v letu 2013 cenovno stroškovno razmerje nekoliko izboljšalo. V letu 2013 ni bilo večjih sprememb v kmetijski politiki. Glede na spremembe v obsegu proizvodnje in cenah lahko pričakujemo, da bodo dohodki v kmetijstvu v letu 2013 ostali blizu ravni leta 2012.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4258920Osrednja tematska nit mednarodne konference je bila predstavitev teorije in aplikacije empiričnih orodij v podporo odločanju v kmetijstvu in razvoju podeželja. V svetu in tudi pri nas se uveljavlja načelo, da bi moralo odločanje v kmetijski politiki temeljiti na dejstvih, analizah in metodološko korektno ugotovljenih presojah učinkov posameznih rešitev (»evidence based policy«), kar daje agrarni ekonomiki kot znanstveni vedi nedvomno nov zagon. Konference se je udeležilo 95 udeležencev. Objavljen je bil tudi zbornik z 24 referati.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 271247616Pojasniti smo želeli temeljne vzvode, ki determinirajo pojavnost, obseg, konceptualni okvir in reforme Skupne kmetijske politike EU. Metodološko ogrodje predstavlja ontološki realizem, kot tudi nekatere povezane paradigme iz teorije znanosti in teorije klasičnega realizma mednarodnih odnosov. Temeljna teza je, da so v ozadju vseh odločitev o sredstvih in instrumentih SKP interesi tistih, ki razpolagajo s večino kapitala. To so večje bogatejše države, med kmetijskimi panogami tiste z večjim obsegom proizvodnje in kapitalsko intenzivnostjo, med proizvajalci, ki pa so ključni tudi kot interesni in politični akterji kmetijstva, pa večji proizvajalci z večjim obsegom resursov (zemljišč, živine, objektov, mehanizacije). Ta izvirni pristop pri analizi SKP soočamo z uveljavljenimi pristopi racionalne in javne izbire, liberalno med-vladno teorijo integracij po Moravcsiku, kritično diskurzivno teorijo in drugimi teorijami. Pri rezultatih je poudarek na dometu posameznih pristopov in deficitih v razlagi realnih pojavov te obsežne in kompleksne javne politike.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3277960Because existing studies examining the impact of knowledge on people’s attitudes towards genetically modified organisms (GMOs) have had contradictory results, the goal of this study was to explore the attitudes that the population of Slovenia has towards GMOs and how knowledge affects their attitudes. In January 2012, a telephone survey was conducted researching attitudes towards GMOs and knowledge about them on a representative sample of the population of Slovenia (N=446). The results revealed a predominantly negative attitude towards GMOs, regardless of their type, application and geographical distance; perceptions of the negative impact of GMOs on an individual’s health were particularly strong. The majority of respondents (59.5%) had moderate knowledge about GMOs, while a largeshare (30.4%) had poor knowledge of the topic. They had better objective knowledge about topics linked to formal education or legislation and a weaker understanding of mass media myths. Correlation analysis and one-way analysis of variance showed a statistically significant correlation between knowledge and attitudes towards GMOs. The respondents with better objective knowledge (who gave the correct answers to test questions) had a less firm and a more positive attitude towards GMOs and vice versa. The respondents who lacked objective knowledge but expressed subjective knowledge (they were convinced that their answers were correct) on average had a more negative attitude towards GMOs compared to those who lacked subjective knowledge. This finding leads to the conclusion that knowledge, particularly relating to media myths about GMOs, has an important role in forming attitudes towards the impact of GMOs on an individual’s health.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 31992669