Originalni znanstveni članek opisuje rezultate raziskav ženskega spolnega obnašanja ter izraženosti progesteronskega receptorja v hipotalamusu pri miših brez gena SF-1. Ugotovili smo, da na spolne razlike v ženskem spolnem obnašanju ter izraženosti progesteronskega receptorja vplivajo tudi geni s spolnih kromosomov, saj smo spolne razlike ugotovili tudi med samci in samicami brez gena SF-1, ki niso izpostavljeni spolnim hormonom. Članek je bil v enem letu od objave že trikrat citiran.
COBISS.SI-ID: 3520890
V retrospektivni klinični študiji smo ovrednotili izbrane laboratorijske in klinične parametre pri serološko pozitivnih psih glede na višino IFA titra (6 skupin) in pri PCR pozitivni skupini psov, da bi izboljšali diagnostične kriterije. Trombocitopenija je bila najizrazitejše odstopanje pri pozitivnih psih. Vsi ostali parametri so odstopali le med pozitivnimi skupinami in kontrolno, ne pa med posameznimi pozitivnimi skupinami. Ugotovitve potrjujejo nujnost uvedbe dodatnih diagnostičnih metod za potrditev kliničnih posledic okužbe z A. phagocytophilum. Članek je bil od objave že štirikrat citiran.
COBISS.SI-ID: 28169945
Originalni znanstveni članek o vplivu odraščanja v izolaciji na socialno obnašanje pri laboratorijskih miših je pomemben, ker kaže, da način reje laboratorijskih miši lahko vpliva na rezultate vedenjskih analiz. Poleg tega tudi omejena izolacija dolgotrajno vpliva na socialno obnašanje, najverjetneje preko epigenetskih mehanizmov, kar je pomembno tudi za razumevanje delovanja možganov pri ljudeh in drugih živalih. Članek je bil v dveh letih od objave že osemkrat citiran.
COBISS.SI-ID: 3261050
APS12-2 je eden od sintetičnih analogov poli-APS, izoliranih iz morske spužve Reniere sarai. Spada med nekompetitivne zaviralce encima acetilholinesteraze (AChE). Merili smo njegov vpliv na krčljivost mišice in elektrofiziološke kazalnike mišičnih vlaken. APS12-2 je v odvisnosti od koncentracije blokiral prek živca izzvano izometrično mišično kontrakcijo (IC50 = 0,74 µM), brez vpliva na neposredno izzvano kontrakcijo do koncentracije 2,72 µM. Vpliv APS12-2 na membranske potenciale mišičnih vlaken v mišji diafragmi smo proučili z znotrajcelično mikroelektrodno tehniko. APS12-2 je v koncentracijah od 0,007 do 3,40 µM zmanjšal amplitudo miniaturnih potencialov motorične ploščice (MPMP), dokler niso ti pri koncentraciji 0,68 µM popolnoma izginili. APS12-2 na frekvenco MPMP ni vplival. APS12-2 je po blokadi natrijevih kanalčkov v mišičnih vlaknih, ki so odvisni od napetosti, v odvisnosti od koncentracije blokiral potenciale motorične ploščice (PMP; IC50 = 0,36 µM), ne da bi pri tem vplival na mirovni membranski potencial do koncentracije 3,40 µM. APS12-2 zavira tudi z ACh povzročeni tok prek membrane oocitov žabe Xenopus laevis, ki so na svoji površini izražali Torpedo (α12β1γδ) mišični tip nikotinskih acetilholinskih receptorjev (nAChRs; IC50 = 0,0005 µM). To potrjuje večjo afiniteto proučevane snovi za nAChR električnega skata (α12β1γδ) kot za mišje (α12β1γε) nAChR. Naši podatki tako prvič potrjujejo, da APS12-2 blokira živčno-mišični prenos prek nedepolarizirajočega mehanizma delovanja na postsinaptične nAChR v živčno-mišičnem stiku. Na področju biotehnike je bil ta članek uvrščen med izjemne znanstvene dosežke za leto 2012.
COBISS.SI-ID: 3587706
Med intenzivnim športnim naporom približno 4% srčnega iztisa preide iz pljučnega krvnega obtoka v pljučni intersticij. Vzrok za to pripisujejo povišanemu transmuralnemu hidrostatičnem pritisku (Starlingove sile), povečani perfuzijski površini zaradi mobilizacije kapilar in reverzibilnim spremembam v prepustnosti kapilar. Sprememba volumna eritrocitov je pri tem zanemarjena, vendar je prav tako lahko pomembna pri dinamiki tekočine v pljučnem krvnem obtoku. Spremembe volumna eritrocitov so v veliki meri odvisne od Jacobs-Stewartove reakcije, ki skrbi za metabolizem CO2 v kapilarah sistemskega in pljučnega krvnega obtoka. V tej raziskavi smo preizkusili hipotezo, ki trdi, da je Jacobs-Stewartova reakcija pomembna pri dinamiki tekočine v pljučnem krvnem obtoku. Znatno zmanjšanje Jacobs-Stewartove reakcije smo dosegli z inhibicijo karboanhidraze, ki je pomembna pri metabolizmu CO2 v celicah. Kot inhibitor karboanhidraze smo uporabili acetazolamid. Inhibicija karboanhidraze je prekinila pretok tekočine iz pljučnega krvnega obtoka v pljučni parenhim. S tem smo dokazali da je dinamika tekočine v pljučnem krvnem obtoku bolj odvisna od Jacobs-Stewartove reakcije kot pa od sprememb v hidrostatičnem (Starlingovem) pritisku v pljučih.
COBISS.SI-ID: 3698810