APS12-2 je eden od sintetičnih analogov poli-APS, izoliranih iz morske spužve Reniere sarai. Spada med nekompetitivne zaviralce encima acetilholinesteraze (AChE). Učinke APS12-2 na izolirane živčno mišične preparate mišjih hemidiafragem smo proučevali tako, da smo merili njegov vpliv na krčljivost mišice in elektrofiziološke kazalce mišičnih vlaken. APS12-2 je v odvisnosti od koncentracije blokiral prek živca izzvano izometrično mišično kontrakcijo (IC50 = 0,74 µM), in to brez vpliva na neposredno izzvano kontrakcijo do koncentracije 2,72 µM. Z znotrajcelično mikroelektrodno tehniko smo proučevali vpliv APS12-2 na membranske potenciale mišičnih vlaken v mišji diafragmi. APS12-2 je v koncentracijah od 0,007 do 3,40 µM zmanjšal amplitudo miniaturnih potencialov motorične ploščice (MPMP), dokler niso ti pri koncentraciji 0,68 µM popolnoma izginili. APS12-2 na frekvenco MPMP ni vplival. APS12-2 je po blokadi natrijevih kanalčkov v mišičnih vlaknih, ki so odvisni od napetosti, v odvisnosti od koncentracije blokiral potenciale motorične ploščice (PMP; IC50 = 0,36 µM), ne da bi pri tem vplival na mirovni membranski potencial do koncentracije 3,40 µM. APS12-2 zavira tudi z ACh povzročeni tok prek membrane oocitov žabe Xenopus laevis, ki so na svoji površini izražali Torpedo (α12β1γδ) mišični tip nikotinskih acetilholinskih receptorjev (nAChRs; IC50 = 0,0005 µM). To potrjuje večjo afiniteto proučevane snovi za nAChR električnega skata (α12β1γδ) kot za mišje (α12β1γε) nAChR. Naši podatki tako prvič potrjujejo, da APS12-2 blokira živčno-mišični prenos prek nedepolarizirajočega mehanizma delovanja na postsinaptične nAChR v živčno-mišičnem stiku.
COBISS.SI-ID: 3587706
V izvirnem znanstvenem članku so opisani rezultati raziskav ženskega spolnega obnašanja in izraženosti progesteronskega receptorja v hipotalamusu pri miših brez gena SF-1. Ugotovili smo, da na spolne razlike v ženskem spolnem obnašanju in izraženosti progesteronskega receptorja vplivajo tudi geni s spolnih kromosomov, saj smo spolne razlike ugotovili tudi med samci in samicami brez gena SF-1, ki niso nikoli izpostavljeni spolnim hormonom.
COBISS.SI-ID: 3520890
Uporaba velikih živali kot eksperimentalnega modela pri raziskavah novih načinov zdravljenja ima številne prednosti v primerjavi z uporabo laboratorijskih živali. Zaradi tega postaja veterinarska medicina vse pomembnejši povezovalni most med predkliničnimi raziskavami in humano medicino. Rezultati številnih predkliničnih raziskav potrjujejo, da ima genska terapija z genom, ki kodira interlevkin-12 (IL-12), izrazit protitumorski učinek pri različnih eksperimentalnih tumorjih. V veterinarski medicini je bilo do zdaj že izvedeno nekaj raziskav z uporabo tovrstnega terapevtskega gena. Pri mačkah so IL-12 vnesli v mehkotkivne sarkome s pomočjo adenovirusnega vnosnega sistema. Pri konjih so zdravili metastatski melanom z direktnim vnosom gole plazmidne DNA. Pri psih pa so zdravili različne vrste tumorjev ali s sistemsko ali z lokalno elektrogensko terapijo. Rezultati teh raziskav kažejo, da je genska terapija z IL-12 varna in učinkovita metoda zdravljenja spontanih tumorjev pri velikih živalih.
COBISS.SI-ID: 1383803
Namen raziskave je bila določitev spremembe serumskega kortizola, hematoloških in biokemičnih parametrov ter antioksidantnih encimov v krvi konjev pred klanjem (v klavniškem hlevu, 60 minut pred omamljanjem, in v boksu za omamljanje) in med zakolom. Na ta način smo želeli ugotoviti, ali je pri konjih prišlo do fiziološkega stresnega odgovora na stresorje, prisotne v klavnici. V raziskavo je bilo vključeno 24 slovenskih toplokrvnih konjev. Pri konjih smo v krvnih vzorcih, odvzetih med zakolom, v primerjavi s krvnimi vzorci, odvzetimi v klavniškem hlevu in boksu za omamljanje, ugotovili statistično značilno višje koncentracije glukoze, laktata in kalija, aktivnosti mišičnih encimov (aspartat aminotransferaze in kreatin kinaze) ter vrednosti ostalih biokemičnih in hematoloških parametrov, kar lahko deloma pripišemo stimulaciji simpatičnega živčnega sistema, ki je posledica omamljanja in krvavitve. V vzorcih, odvzetih pred klanjem in med zakolom, nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vrednosti kortizola, klorida, alanin aminotransferaze in antioksidantnih encimov, glutation peroksidaze in superoksid dismutaze. Med vzorci, odvzetimi v klavniškem hlevu, in tistimi, odvzetimi v boksu za omamljanje, nismo ugotovili statistično značilnih razlik v vrednosti izbranih krvnih parametrov, kar potrjuje, da pri konjih ni prišlo do fiziološkega stresnega odgovora na stresorje, prisotne v klavnici v prostoru med klavniškim hlevom in boksom za omamljanje, kot so na primer klavniško okolje (zvoki, prisotnost drugih živali) in ravnanje z živalmi (»handling«).
COBISS.SI-ID: 3495034
V literaturi s področja humane parodontologije je vse več dokazov, da je parodontalna bolezen povezana s sistemskim vnetjem in sistemskim oksidativnim stresom, v veterinarski literaturi pa so podatki o tem skopi. Sistemski vnetni odziv lahko vrednotimo z ravnjo dušikovega oksida (NO) in nitritov/nitratov (NOx) v bioloških tekočinah. Čeprav je NO pomemben v normalnem delovanju organizma, pa lahko povečano nastajanje NO povzroča nitrooksidativno poškodbo tkiv, kar je mogoče oceniti z določitvijo nastajanja nitrotirozina (NT) v beljakovinah. Cilj te prospektivne klinične intervencijske študije je torej bilo ovrednotenje sistemskega NO in nitrooksidativnega stresa pri psih (n = 32) z različnimi stopnjami parodontalne bolezni in vpliv lokalnega zdravljenja. Med skupinami in znotraj teh nismo ugotovili razlik v ravni plazemskega NOx pred zdravljenjem in po njem, čeprav je bila raven NOx v skupini najbolj prizadetih živali očitno zvišana 2 tedna po zdravljenju. Plazemski NT smo zaznali pri tretjini živali, raven NO pa je med živalmi zelo variirala. V tej študiji nismo ugotovili povezave med sistemskim NO in stopnjo parodontalne bolezni. Da bi lahko ugotovili, ali gre mogoče med skupinami za drugačno presnovo NO, pa so potrebne nadaljnje študije. Zbrani podatki tudi kažejo, da se 2 tedna po parodontalnem zdravljenju sistemsko nastajanje NO zveča pri najbolj prizadetih živalih, vendar je odziv izrazito individualen.
COBISS.SI-ID: 3600506