Izboljšali smo postopek dokazovanja C. difficile v vzorcih z nizkim številom bakterij z vpeljavo obogatitve v bujonu pred pomnoževanjem z metodo PCR v realnem času na aparaturi LightCycler (LC rtPCR). Enodnevna predobogatitev, ki ji sledi dokazovanje vseh treh toksinskih genov C. difficile z LC rtPCR je zanesljiv postopek, ki nam poda prvo informacijo o prisotnem toksinskem tipu in je hitrejši od obstoječih metod. Postopek je primeren tudi za pregledovanje večjega števila vzorcev, saj vzorcev z negativnim rtPCR rezultatom po enodnevni inkubaciji ni potrebno nadaljnje gojiti za pridobitev izolata. S tem postopkom bi lahko dobili tudi nove pomembne informacije o prisotnosti C. difficile v hrani in okolju, saj za te vzorce ni standardnega postopka in je tako primerjava rezultatov različnih študij omejena.
COBISS.SI-ID: 3637882
V raziskavi smo preučevali učinke krme, naravno kontaminirane s Fusarium mikotoksini na imunski odziv prvič brejih svinj. Vpliv na limfocite smo ugotavljali s testom transformacije limfocitov (vgrajevanje BrdU) in ELISA testom za apoptozo. Rezultati nakazujejo, da lahko takšna krma vpliva na proliferacijo perifernih krvnih limfocitov in njihovo apoptozo. Dobljeni rezultati so pomembni tako za rejo prašičev kot za ljudi, ker je dobro poznano, da se prašiči pogosto uporabljajo kot model za človeška obolenja.
COBISS.SI-ID: 3246714
Za izvedbo molekularno epidemiološke analize virusov stekline v Sloveniji smo uporabili 30 arhivskih vzorcev, ki smo jih zbrali v obdobju od 1994 do 2010 od različnih živalskih vrst (lisica, jazbec, govedo, pes, mačka, kuna in konj). Pripravili smo dve filogenetski drevesi, prvo s primerjavo 1092 nukleotidov gena za nukleoprotein in drugo s primerjavo 672 nt gena za glikoprotein. Ugotovili smo majhno genetsko raznolikost slovenskih virusov stekline in veliko stopnjo sorodnosti z virusi stekline iz sosednjih državah. Obe drevesi imata zelo podobno razporeditev virusnih sevov, kar potrjuje, da sta obe analizirani regiji primerni za filogenetske študije.
COBISS.SI-ID: 3383418
Lentivirusi malih prežvekovalcev (SRLV), ki spadajo v družino Retroviridae, lahko okužijo koze in ovce po vsem svetu. Z analizo dveh filogenetskih genomskih regij, fragmenta gagpol (1,8 kb) in fragmenta pol (1,2 kb), smo ugotavljali značilnosti sevov SRLV, ki se pojavljajo v Sloveniji. Rezultati naših raziskav so pokazali, da so slovenski sevi SRLV zelo različni. Pri tem pripadajo ovčji sevi genotipu A, kozji sevi pa genotipu A in B. Pri primerjavi virusnih sekvenc smo našli največjo sorodnost pri virusnih sevih, ki spadajo v podtip A5 in smo jih dokazali v dveh tropih ovac (SLO 35, 36). Skupina štirih virusnih sekvenc (SLO 31) se je popolnoma razlikovala od ostalih podtipov skupine A in je ni bilo mogoče uvrstiti v noben podtip. Ena virusna sekvenca iz enega tropa je pripadala samo podtipu B1, v dveh drugih tropih smo določili sekvence, ki so spadale v podtip B1 ( SLO 1 in SLO 37) in genotip A (SLO 2 in 78-88 g). Sekvenci dveh kozjih virusnih sevov (SLO 2) smo lahko uvrstili v genotip A, nismo pa mogli določiti podtipa. Sekvenca enega kozjega seva (37 – 88 g) iz tropa 37 se je jasno razlikovala od drugih sekvenc virusnih sevov iz tega tropa in je bila bolj sorodna sekvencam genotipa A. Znotraj genotipa A predlagamo nova podtipa A in sicer podtip A14 (SLO 2) in A15 (SLO 31).
COBISS.SI-ID: 512334137
Na deževnikih in rakih enakonožcih smo preverjali toksičnost monenzina ter dobljene podatke primerjali s pričakovanimi koncentracijami monenzina v prsti. Iz piščančje farme smo pridobili iztrebke piščancev, tretiranih z monenzinom. V okolju lahko pričakujemo okoli 0,013 mg/kg monenzina, če iztrebke shranimo za tri mesece in 0,05 mg/kg, če jih uporabimo nemudoma. Za sveže iztrebke je faktor tveganja višji od 1, zato lahko monenzin pod določenimi pogoji predstavlja tveganje za okolje. Da bi to preprečili, priporočamo shranjevanje iztrebkov za nekaj mesecev, preden jih uporabimo za gnojenje.
COBISS.SI-ID: 3299706