Za izvedbo molekularno-epidemiološke analize virusov stekline v Sloveniji smo uporabili 30 arhivskih vzorcev, ki smo jih zbrali v obdobju od 1994 do 2010 od različnih živalskih vrst (lisica, jazbec, govedo, pes, mačka, kuna in konj). Pripravili smo dve filogenetski drevesi, prvo s primerjavo 1092 nukleotidov nt gena za nukleoprotein in drugo s primerjavo 672 nt gena za glikoprotein. Ugotovili smo majhno genetsko raznolikost slovenskih virusov stekline in veliko stopnjo sorodnosti z virusi stekline iz sosednjih državah. Obe drevesi imata zelo podobno razporeditev virusnih sevov, kar potrjuje, da sta obe analizirani regiji primerni za filogenetske študije.
COBISS.SI-ID: 3383418
Mednarodne izbruhe povzročene s hrano je z uporabo standardnih metod težko prepoznati. Izbrali smo nov pristop, s katerim lahko z izbiro pravilnih korakov prepoznamo skupine izbruhov, ki lahko predstavljajo vir za nastanek mednarodnega izbruha okužbe povzročene s hrano. Z računalniškim povezovanjem epidemioloških podatkov pridobljenih s poravnavo nukleotidnih zaporedij, smo naknadno ugotovili 100 posamičnih izbruhov, ki so predstavljali 14 virov za nastanek mednarodnih izbruhov v Evropi v času 1999-2008. Analiza zaporedij kapsidnih genov sevov iz izbruhov (n = 1456) je pokazala, da je ≈ 7% izbruhov okužb s hrano prijavljenih v bazi podatkov »Foodborne Viruses in Europe” del mednarodnega dogodka (razpon 2% - 9%). S standardnimi epidemiološkimi raziskavami smo ugotovili le 0,4% povezanost, kar kaže na kritično vrzel v nadzoru. Okrepljeno mednarodno sodelovanje bi lahko povečalo število priznanih mednarodnih izbruhov okužb s hrano. Da bi lahko pravočasno prepoznali in sledili mednarodnim izbruhom okužb povzročenih s hrano, je nujna izmenjava epidemioloških in molekularnih podatkov v realnem času.
COBISS.SI-ID: 29115353
Malahitno zelenilo (MZ) je barvilo, ki so ga več desetletij uporabljali za zdravljenje rib s kopelmi. Zaradi škodljivih učinkov je danes uporaba MZ prepovedana, ostankov v ribjem mesu pa ne sme biti niti v sledovih. S poskusi, pri katerih smo postrvi in krape kopali v zdravilnem odmerku 1 in 3 ure in s povišanim zdravilnim odmerkom 1 uro, smo ugotovili, da ima večji učinek podaljšano zdravljenje kot koncentracija. Koncentracija MZ se je hitro manjšala, koncentracija ravno tako škodljivega metabolita MZ leuko malahitnega zlenila (LMZ) pa je bila še vedno nad 0,5 µg kg -1 289 dni po kopanju, ko smo poskus zaključili. Krapi so vsebovali manj MZ, izločanje metabolita pa je bilo počasneješe kot pri šarenkah, kar pripisujemo nizki temperaturi vode v laboratoriju.
COBISS.SI-ID: 3395962