Prva rekonstrukcija sončnega obsevanja za območje severno zahodnega dela Balkanskega polotoka za obdobje 16602010 je osnovana na standardizirani zvrednosti povprečne kronologije, izračunane iz meritev širin branik črnega bora (Pinus nigra Arnold) iz Bosne in Hercegovine. Identificirali smo značilno sončna in oblačna poletja ter jih primerjali z dostopnimi zgodovinskimi viri suš in poplav, pri tem pa vsa poletja z značilno majhnim trajanjem sončnega obsevanja (1712, 1810, 1815, 1843, 1899 in 1966) povezali z vulkanskimi izbruhi.
COBISS.SI-ID: 3536294
Za oceno sušnega stresa je bil uporabljeno razmerje med simulirano, ocenjeno in potencialno evapotranspiracijo za vrzeli dinarskega jelovo¬ bukovega gozda. Padavin v obdobju 20032004 je bilo manj kot l. 2002 in 2004. Največji odtok je bil ocenjen za na novo oblikovane vrzeli z redkejšo pritalno vegetacijo, nato je sledila naravna vrzel, nazadnje srednje velika vrzel z bolj intenzivnim naravnim pomlajevanjem. Stres zaradi preskrbe z vodo je bil večji za sestoj kot vegetacijo v vrzelih. Stres zaradi suše je bil najmanjši v naravni vrzeli.
COBISS.SI-ID: 3330726
Divji petelin sodi med ogrožene vrste v večini gorskih habitatov v Evropi. Obstajata dve genetski liniji, borealna in južna linija. Študija genetske diferenciacije na temelju nukleotidnih zaporedij mtDNK je pokazala, da na področju Balkana Alpsko populacijo predstavljajo izključno predstavniki borealne linije, Dinarsko populacijo pa predstavniki obeh linij. Filogenetska analiza nakazuje možnost, da se je borealna linija razvila iz južne linije prav na področju Balkana in se kasneje razširila na sever. V Dinaridih je divji petelin izredno ogrožen in haplotipsko osiromašen, kar negativno vpliva na populacijo in njeno preživetje. V raziskavi se je področje JV Evrope, še posebej področje Balkana, ponovno izkazalo kot pomembno področje poledenodobnih refugijev. Sama raziskava in objava pomeni pomemben kvalitativen preskok v raziskavah prostoživečih gozdnih živali, ki jih izvajamo v Sloveniji in na Gozdarskem inštitut Slovenije. Gre za prvo tovrstno študijo pri nas, ki smo jo izvedli izključno z lastnim znanjem, metodologijo in opremo.
COBISS.SI-ID: 3186342
Preučili smo dve skupini dobov – zdrave in propadajoče. Propadajoči dobi so imeli pred melioracijo večji temeljnični prirastek (BAI) kot drevesa, ki so preživela melioracijske ukrepe. BAI je propadlim po drenaži močno upadel. Hidravlični premer in prevodnost trahej sta bila v propadlih hrastih bistveno večja kot v preživelih, vendar se je to spremenilo po melioraciji. Drevesa, ki so propadla so imela celotno življenje nižjo diskriminacijo stabilnega izotopa ogljika, kot preživela dreva. Potrdili smo domnevo, da so bila propadla drevesa sicer prirastno bolj uspešna a slabše prilagojena na sušo, kot tista ki so preživela.
COBISS.SI-ID: 3118246
V skupni raziskavi z nemškimi sodelavci pri razvoju hitre diagnostične metode za odkrivanje zgodnjih okužb z glivo Hymenoschyphus pseudoalbidus v rastlinskih tkivih smo analizirali tudi slovenske vzorce. Testirani so bili mikrosatelitni specifični markerji za detekcijo omenjene glive, poleg tega pa smo z mikrosatelitnimi markerji pregledali 41 različnih slovenskih izolatov in odkrili prisotnost najmanj treh različnih genotipov glive v Sloveniji. Omenjena raziskava je prva za Slovenijo, ki je podala informacijo o populacijski strukturi H. pseudoalbidus v Sloveniji. V raziskavi smo sodelovali z nemškimi partnerji: ASP, LWF, Univerza v Marburgu.
COBISS.SI-ID: 3741350