Podjetništvo ima pomembno družbeno in ekonomsko funkcijo, na odločitev posameznika, da bo podjetniško aktiven bodisi v okviru lastnega podjetja ali pa v okviru podjetja, v katerem so zaposleni pa vplivajo osebni in družbeni dejavniki, institucionalni okvir, stopnja razvoja posameznega gospodarstva, kulturne in družbene norme okolja in drugi dejavniki. V okviru raziskave GEM (raziskovalni konzorcij je v letu 2012 narasel na 69 sodelujočih držav), ključno podatkovno bazo za raziskovanje predstavljata dva temeljna vira: anketiranje odraslega prebivalstva ter intervjuji in anketiranje nacionalnih izvedencev. V okviru raziskave ugotavljamo, da je nagnjenost odraslega prebivalstva k podjetništvu povezana z zmožnostjo razpoznavanja poslovnih priložnosti, leta pa je v Sloveniji skromna – podobno kot v ostalih državah inovacijskih gospodarstev, ki jih je kriza močno prizadela. V splošnem je bilo v letu 2012 v Sloveniji nekoliko več zgodnje podjetniške aktivnosti, kot v preteklem letu – TEA indeks je znašal 5,42%, a hkrati izredno malo ženskega zgodnjega podjetništva – manj kot četrtina. Poleg motivov za podjetništvo, kjer se Slovenija kaže kot tipična država inovacijskega gospodarstva z glavnino podjetništva zaradi izkoriščanja poslovne priložnosti, analiziramo prenehanje poslovanja in razloge za tako podjetniško odločitev, ki so v Sloveniji predvsem finančne narave. Analiza notranje podjetniške aktivnosti je pokazala, da je notranja podjetniška aktivnost zaposlenih v primerjavi s klasično podjetniško aktivnostjo v Sloveniji relativno visoka, sodelujejo pa predvsem zaposleni, ki imajo visoko univerzitetno izobrazbo. V monografijo je vključena tudi analiza mednarodnih migracij in podjetništva ter podjetniških aspiracij ter konkurenčnosti. Temelječ na analizi podjetniškega okolja raziskava ugotavlja, da naj gredo priporočila za oblikovanje ekonomske politike v smeri spodbujanja podjetniške aktivnosti zlasti v smeri razvijanja inovativnosti v podjetniškem izobraževanju in usposabljanju, omogočanje davčnih olajšav ter oblikovanje jasne in dolgoročne politike za spodbujanje podjetništva, hkrati s potrebo po zmanjšanju javne porabe, izboljšanju dostopa do finančnih virov, zmanjšanju administrativnih omejitev ter okrepitev svetovalne mreže za podjetnike.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 73829121Uresničitev nove socialno-ekonomske ureditve je pomembno odvisna od vrednot posameznika, vključno z osebnimi vrednotami zaposlenih. Temeljni namen tega članka je zadostno celovita obravnava vpliva osebnih vrednot zaposlenih na njihova stališča o ekonomskem, okoljskem in socialnem vidiku družbene odgovornosti podjetij. Osebne vrednote zaposlenih smo merili s pomočjo Schwartz-ovega vprašalnika za merjenje vrednot, stališča zaposlenih glede družbene odgovornosti pa s pomočjo 25 trditev, ki se nanašajo na ekonomski, socialni in okoljski vidik družbene odgovornosti podjetij. Vzorec uporabljen v raziskavi vključuje odgovore 909 zaposlenih v slovenskih organizacijah, pridobljenih v letih 2010 in 2011. Rezultati raziskave kažejo, da osebne vrednote zaposlenih najmočneje vplivajo na stališča zaposlenih glede ekonomske usmeritve, medtem ko je vpliv vrednot na stališča zaposlenih o skrbi za naravno in socialno okolje šibkejši. Izmed vseh dimenzij vrednot, samo univerzalizem statistično značilno vpliva na vse tri vidike družbene odgovornosti, medtem pa ima še pet dimenzij vrednot statistično značilen vpliv na enega ali dva vidika družbene odgovornosti podjetij. Rezultati raziskave lahko pomagajo managerjem pri oblikovanju želenega delovanja in vedenja zaposlenih povezanega z družbeno odgovornostjo podjetij.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11645724Sodobna družba in njen prehod v družbo znanja terjata vse več ustvarjalnih in podjetnih posameznikov, ki so sposobni samostojnega podjetniškega delovanja bodisi v okrilju določene organizacije bodisi kot podjetniki v lastnem podjetju. V prispevku opozarjamo na pomen podjetništva v sodobni družbi ter na njegov vpliv na ekonomski in družbeni razvoj. Ugotavljamo, da je z izobraževanjem možno vplivati na nagnjenja in vrednote posameznikov, da bi se le-ti pogosteje odločali za samostojno podjetniško kariero. Na temelju raziskave izvedene med študenti poslovnih šol na univerzah iz enajstih držav, primerjamo podjetniške značilnosti slovenskih in tujih študentov. Rezultati raziskave kažejo, da je za izobraževanje za podjetništvo potreben drugačen izobraževalni pristop, kot je primeren za izobraževanje bodočih managerjev velikih podjetij. Na osnovi podjetniškega programa, ki na Univerzi v Mariboru poteka od sredine devetdesetih let, spoznavamo, da izkušnje pridobljene v predavalnicah, ne zadoščajo za študentov razvoj razumevanja vrednosti inovativnosti in ustvarjalnosti, ampak ga je treba nadgraditi z neposrednimi izkušnjami, ki jih je moč pridobiti v resničnem življenju.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 10914332Osnovni namen prispevka je proučiti enega najbolj znanih organizacijskih konceptov od konca 90. let naprej – koncept mreženja. V tako imenovanem mrežnem gospodarstvu je vsak akter mreže (posameznik, tim ali organizacija) umeščen v širši gospodarski splet, ki vpliva na vsakega udeleženca in je hkrati pod vplivom vsakega posameznega udeleženca. Z analizo mrežnih aktivnosti med podjetji in organizacijami (poslovno mreženje), kot tudi osebnega mreženja podjetnikov (podjetniško reženje), študija empirično obravnava naslednje raziskovalno vprašanje »Kako se mrežno delovanje razlikuje med moškimi in ženskimi podjetniki ter podjetji, ki jih vodijo. Vidik spola podjetnika je pomemben zaradi omejenega razumevanja vpliva spola na gospodarski razvoj, ki ga podjetniška aktivnost nedvomno prinaša družbi. Analiza temelji na naboru podatkov in vprašalnikov s 193 podjetniki malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Rezultati so razkrili zanimive ugotovitve. Zdi se, da moški podjetniki manj intenzivno sodelujejo s podpornimi inštitucijami kot ženske podjetnice, ki pa v večji meri ločujejo svoje zasebno in poslovno življenje. Prve ugotovitve predstavljajo signal podjetniškemu podpornemu okolju, da je potrebna večja prilagoditev za zadovoljitev potreb določenega segmenta MSP.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11482908Namen članka je prilagoditi proces ustvarjalnega reševanja problemov po fazah tako, da so v odločitveni fazi uporabljene večkriterijske odločitvene metode. Da bi omogočili izražanje pomembnosti kriterijev, smo prilagodili in dopolnili tudi korake tehnike šestih vprašanj. V prejšnjih objavah smo za reševanje kompleksnih problemov že predstavili okvirni postopek večkriterijskega odločanja, skupaj s smernicami dialektične teorije sistemov. Postopek je bil v praksi ustrezno preverjen, vendar je manjkala podpora ustvarjalnih kvalitativnih tehnik pri definiranju problemov in pri generiranju in izbiranju alternativ. Da bi odpravili to pomanjkljivost, smo v smislu preskriptivnega pristopa prilagodili faze procesa ustvarjalnega reševanja problemov, kjer smo za izbiro alternativ uporabili večkriterijske odločitvene metode, in prilagodili korake tehnike šestih vprašanj za določanje uteži kriterijem. Za upoštevanje interakcij med kriteriji smo uporabili diskretni Choquetov integral. V članku smo pokazali, da ustvarjalni pristopi niso omejeni zgolj na definicijo in strukturiranje problema. Uporabljeni so lahko v tipično analitičnih koralih okvirnega postopka. Dopolnjene in prilagojene faze procesa ustvarjalnega reševanja problemov omogočajo vzajemno podporo ustvarjalnih in odločitvenih metod pri reševanju problemov, kar pomeni korak proti celovitosti. Članek razvija in predstavlja uporabo tehnike šestih vprašanj pri določanju uteži kriterijem. Inovativni vidik tega članka je v prilagoditvi in dopolnitvi procesa ustvarjalnega reševanja problemov, tako da lahko pri izbiri alternativ uporabimo večkriterijske odločitvene metode. Razširja uporabo ustvarjalnih pristopov v tipično analitičnih korakih večkriterijskega odločanja, kjer so upoštevane pozitivne in negativne sinergije med kriteriji.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11303196