Podjetništvo ima pomembno družbeno in ekonomsko funkcijo, na odločitev posameznika, da bo podjetniško aktiven - bodisi v okviru lastnega podjetja ali pa v okviru podjetja, v katerem so zaposleni - pa vplivajo osebni in družbeni dejavniki, institucionalni okvir, stopnja razvoja posameznega gospodarstva, kulturne in družbene norme okolja in drugi dejavniki. V okviru raziskave GEM (raziskovalni konzorcij je v letu 2012 narasel na 69 sodelujočih držav), ključno podatkovno bazo za raziskovanje predstavljata dva temeljna vira: anketiranje odraslega prebivalstva ter intervjuji in anketiranje nacionalnih izvedencev. V okviru raziskave ugotavljamo, da je nagnjenost odraslega prebivalstva k podjetništvu povezana z zmožnostjo razpoznavanja poslovnih priložnosti, le-ta pa je v Sloveniji skromna – podobno kot v ostalih državah inovacijskih gospodarstev, ki jih je kriza močno prizadela. V splošnem je bilo v letu 2012 v Sloveniji nekoliko več zgodnje podjetniške aktivnosti, kot v preteklem letu – TEA indeks je znašal 5,42%, a hkrati izredno malo ženskega zgodnjega podjetništva – manj kot četrtina. Poleg motivov za podjetništvo, kjer se Slovenija kaže kot tipična država inovacijskega gospodarstva z glavnino podjetništva zaradi izkoriščanja poslovne priložnosti, analiziramo prenehanje poslovanja in razloge za tako podjetniško odločitev, ki so v Sloveniji predvsem finančne narave. Analiza notranje podjetniške aktivnosti je pokazala, da je notranja podjetniška aktivnost zaposlenih v primerjavi s klasično podjetniško aktivnostjo v Sloveniji relativno visoka, sodelujejo pa predvsem zaposleni, ki imajo visoko univerzitetno izobrazbo. V monografijo je vključena tudi analiza mednarodnih migracij in podjetništva ter podjetniških aspiracij ter konkurenčnosti. Temelječ na analizi podjetniškega okolja raziskava ugotavlja, da naj gredo priporočila za oblikovanje ekonomske politike v smeri spodbujanja podjetniške aktivnosti zlasti v smeri razvijanja inovativnosti v podjetniškem izobraževanju in usposabljanju, omogočanje davčnih olajšav ter oblikovanje jasne in dolgoročne politike za spodbujanje podjetništva, hkrati s potrebo po zmanjšanju javne porabe, izboljšanju dostopa do finančnih virov, zmanjšanju administrativnih omejitev ter okrepitev svetovalne mreže za podjetnike.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 73829121Glavni namen raziskave je oblikovanje bolj operativnega koncepta dinamičnih zmožnosti z osnovami v življenjskem ciklu podjetja in konstruktu dinamičnega podjetja. Na osnovi desetih značilnosti dinamičnega podjetja so bile oblikovane podmene, ki predstavljajo izhodišče za empirično testiranje ter hkrati opredeljujejo pogoje za vzpostavljanje in ohranjanje dinamičnosti podjetja. Celovit pristop k upravljanju in vodenju podjetja je ključnega pomena za uresničevanje »dinamične« usmeritve podjetja. Takšna usmeritev mora biti vgrajena v cilje podjetja v celotni hierarhiji procesa managementa; to pomeni v vizijo, poslanstvo in strategije, kakor tudi v operativne cilje podjetja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11386652V tem prispevku preučujemo vpliv podjetniškega izobraževanja in usposabljanja na vključevanje ljudi v podjetniško aktivnost. Pri tem izhajamo iz dejstva, da se v podjetništvo v večji meri vključujejo ljudje, ki verjamejo, da imajo znanje in obvladujejo veščine, potrebne za podjetništvo, kot pa tisti, ki tega samozaupanja nimajo; to samozaupanje ljudi pa se krepi prav z njihovo udeležbo v podjetniškem izobraževanju in usposabljanju. Rezultati kažejo, da so tri najpomembnejše oblike izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo predvsem formalno izobraževanje v okviru rednega izobraževanja v osnovni in srednji šoli, neformalno izobraževanje na univerzi ter podjetniško samoizobraževanje z nabiranjem izkušenj, znanja, sposobnosti in spretnosti z opazovanjem drugih podjetnikov in sodelovanjem pri poslih drugih - vpliv slednjega na vključevanje v podjetništvo je celo najmočnejši. Z vidika priprave izobraževalnih vsebin v okviru formalnega rednega izobraževanja, še posebej v terciarnem izobraževanju, bi bilo zato potrebno zelo pazljivo proučiti tista specifična znanja in veščine, ki jih potencialni podjetniki v največji meri potrebujejo - glede na rezultate naše raziskave, so to v veliki meri izobraževalne izkušnje v resničnem podjetniškem okolju.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11451932Namen prispevka je bil raziskovati pričakovanja po rasti zgodnjih podjetnikov v državah Jugovzhodne (JV) Evrope (Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Makedonije, Črne gore, Romunije in Slovenije) v povezavi z njihovo inovativno ter mednarodno naravnanostjo. Inovativna in mednarodna naravnanost sta eni najpomembnejših značilnosti aspiracij rasti, na osnovi katerih se lahko krepijo podjetja JV evropskih držav. Za merjenje podjetniške rasti smo uporabili aspiracije glede prihodnje zaposlenosti. Podatki za našo analizo so bili pridobljeni iz Global Entrepreneurship Monitor Adult Population Survey za leto 2010. Identificirali smo 1106 zgodnjih podjetnikov iz omenjenih osmih držav. Rezultati binarne logistične regresije kažejo, da je inovativna naravnanost negativno povezana s podjetniškimi aspiracijami rasti. To pomeni, da uvajanje nove tehnologije oziroma ponudba novih izdelkov/storitev slabi aspiracije po rasti zgodnjih podjetnikov v državah JV Evrope. Tudi prediktor mednarodna naravnanost je negativno in statistično značilno povezan z aspiracijami rasti. To pomeni, da internacionalizacija ovira rast podjetij iz JV Evrope. Rezultati tudi kažejo, da so aspiracije rasti manj negativne v inovativnejših državah v primerjavi z državami, ki so bolj učinkovitostno naravnane.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 17247254Intenzivna konkurenca v zadnjih desetletjih, ki izhaja iz odprtosti trgov in globalne širitev proizvodnje, je prisilila podjetja, da uporabljajo vse svoje najboljše vire in temeljne veščine za izkoriščanje poslovnih priložnosti. Podjetja konkurirajo v hitro spreminjajočem se okolju, kjer je ključno vprašanje, kako uspeti v takem okolju. Eden od možnih odgovorov je, da delujejo tako, da dosegajo in ohranjajo konkurenčno prednost s pomočjo nenehnega inoviranja. Uspešnost podjetij na področju inovacij se odraža tudi kot inovacijska uspešnost na nacionalni ravni. Tako je osnovno raziskovalno vprašanje prispevka ugotoviti, kakšna je učinkovitost inovacijskih dejavnosti podjetij, in na podlagi rezultatov izluščiti osnovne izzive izbranih proučevanih držav za izboljšanje inovacijske sposobnosti in uspešnosti podjetij. V splošnem obstaja več metodoloških pristopov za merjenje inovacijske sposobnosti in uspešnost podjetij, prispevek pa temelji na dveh od njih. Prvi je European Innovation Scoreboard, ki ocenjuje inovacijsko uspešnost izbranih državna osnovi podatkovne zbirke Community innovation Survey. Drugi temelji na kazalnikih uspešnosti MSP (SME Performance Review), ki merijo uspešnost evropskih MSP na različnih področjih , vključno z inovativnostjo. Ta dva vira predstavljata bazo podatkov za empirično primerjavo Slovenije in Hrvaške na področju inovacijske dejavnosti in rezultatov le-te. Rezultati kažejo, da obstajajo številne razlike med primerjanima državama, in da se obe soočata s številnimi izzivi pri razvoju inovacijskih sposobnosti podjetij in izboljšanju podpornih politik in mehanizmov za izboljšanje inovacijske uspešnosti podjetij.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 11406876