Namen raziskave je kvalitativno kot kvantitativno prispevati k razpravi o razlikah v temeljnih vrednotah (z etično vsebino), kulturi in klimi med družinskimi in nedružinskimi podjetji. Namen raziskave je izboljšati razumevanje povezave med stopnjo vključenosti družine v podjetje in njenim vplivom na temeljne vrednote podjetja, kulturo in etično klimo podjetja, kot konstitutivnih elementov etičnega obnašanja podjetja. Raziskovalna spoznanja so pokazala, da imajo tako družinska kot tudi nedružinska podjetja pozitiven odnos do temeljnih vrednot z etično vsebino. Glede na vrsto in moč kulture, ter vrsto etične klime podjetja, naši raziskovalni rezultati kažejo pomembne razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji.
COBISS.SI-ID: 10466076
V prispevku so predstavljeni najnovejši podatki o vrednotah managerjev in zaposlenih v 50-ih državah, ki imajo različno kulturno in družbeno-ekonomsko okolje. Za raziskavo je bil uporabljen Schwartzov seznam vrednot. Rezultati predstavljajo pomembnost posameznih skupin vrednot, tako na ravni posameznika kot na ravni družbe kot celote. Na ravni posameznika predstavljamo rezultate za deset skupin vrednot, štiri makrokategorije vrednot (odprtost za spremembe in iskanje novosti, uresničevanje in doseganje osebnih ciljev posameznikov, prizadevanje za dobro drugih (in/ali družbe), ter ohranjanje trenutnega stanja, odpor do sprememb) ter dve temeljni dimenziji – individualizem in kolektivizem. Na ravni družbe podajamo rezultate za dimenzije vpetosti v okolje, hierarhije, oblasti, neodvisnosti, intelektualne svobode, enakosti in harmonija. Za rezultate na ravni družbe predstavljamo rezultate Cronbachovega testa za ocenjevanje zanesljivosti merjenja posameznih dimenzij (t.i. notranja zanesljivost), kakor tudi analizo, s katero ugotavljamo sprejemljivost uporabe podatkov pridobljenih na ravni posameznika (interrater agreement IRA) za posplošitev na raven družbe. Preučili smo tudi vpliv stopnje razvoja družbe na merjenje in pomembnost vrednot. Naša ocenitev dimenzij Schwartzovih vrednot podaja nove ugotovitve o dveh področjih in sicer smo: (1) opredelili dimenzije vrednot, ki imajo v različnih kulturnih okoljih isto strukturo in lahko zato odražajo stanje vrednot v družbi kot celoti; (2) ugotovili, da je mogoče pridobljene podatke o sedanjem stanju pomembnosti vrednot uporabiti tudi kot makroekonomski napovednik v eno – ali večnivojskih mednarodnih poslovnih raziskavah.
COBISS.SI-ID: 10830876
Poglavje obravnava razvoj podjetništva v Sloveniji od leta 1990 in omogoča podroben vpogled v razvoj politike podjetništva in kako se je leta institucionalizirala. V skladu s temeljnimi cilji, ki jih je sledila politika, obravnavamo tri značilna obdobja. Prvi, med letoma 1991 in 1996, je bilo obdobje oblikovanja vseh potrebnih institucij, in posledično uvedbe zakonodaje, ki utemeljuje nacionalno državo in popolno tržno gospodarstvo. Drugo obdobje, med letoma 1997 in 2003, je močno zaznamoval proces vstopanja v EU in usklajevanje slovenske zakonodaje s pravnim redom unije. Tretje obdobje po letu 2004 označuje bolj skladen razvoj politike pospeševanja MSP in podjetništva. Za vsako od teh obdobij so prikazane glavne naloge, politike, in ustanove, katerih cilj je bil podpirati MSP in podjetništvo. Pri ocenjevanju razvoja politike podjetništva v Sloveniji in njenih podjetniških institucij, ugotavljamo, da je bil dosežen pomemben napredek. Pregled politik je tudi pokazal, da se je od začetnega obdobja, za katerega je značilno oblikovanje organizacij in institucij, vzpostavljanje zakonov in oblikovanje splošnih pogojev in okvirov za delovanje MSP, Slovenija razvila do stopnje, na kateri so delne politike, programi in ukrepi pričeli konvergirati v bolj usklajene politike za podjetništvo.
COBISS.SI-ID: 10767388
Na vzorcu 201 slovenskega MSPja smo proučevali osebne značilnosti moških in žensk, da bi razumeli obstoječe vrzeli podjetniške aktivnosti, ki se iz leta v leto intenzivneje odraža v Sloveniji. V vzorec je bilo vključenih 32,3% žensk, 67,7% moških. Operacionalizacijo modela raziskave smo temeljili na delitvi podjetnikovih osebnih lastnosti glede na psihološke in nepsihološke motivacijske dejavnike. Opredelili smo štiri tipe podjetnikov (posebej za moške in ženske). Velike razlike med spoloma so se pojavile v povezavi z nekaterimi psihološkimi motivacijskimi dejavniki in kategorijami proučevanega socialnega kapitala. Ženske tako ostajajo neizkoriščeni vir podjetništva. Avtorici zaključujeta svojo raziskavo z temeljno ugotovitvijo, da mora Slovenija vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje ženskega podjetništva.
COBISS.SI-ID: 10980636
Raziskava se osredotoča na povezavo med različnimi dimenzijami podjetniške zmogljivosti ter sprejemanjem inovativnosti na eni strani in odločitvijo posameznika za podjetništvo na drugi strani. Rezultati kažejo, da je odločitev posameznika za podjetništvo statistično značilno povezana s posameznikovim odnosom do podjetništva, prevzemanjem tveganja ter pripravljenostjo preizkusiti nove izdelke oziroma storitve. Ugotovitve tudi kažejo, da med posameznikovim prepričanjem v koristi, ki jih prinašajo novosti ter njegovo odločitvijo za podjetniško pot, ni statistično značilne korelacije. Pripravljenost preizkusiti novosti je tako pomembnejši dejavnik kot pa prepričanje v koristi, ki naj bi jih te novosti prinesle.
COBISS.SI-ID: 10519068