V zadnjih desetletjih so se poslovne razmere bistveno spremenile. V globalnem konkurenčnem okolju zmorejo podjetja kot poslovni sistemi dolgoročno preživeti, če nenehno izboljšujejo svoje poslovanje. Običajno imajo omejen vire in se soočajo z zahtevnimi razmerami; vendar zmorejo krepko izboljšati svoje poslovne izide, če bolje upravljajo svoje operativno poslovanje. Novi izzivi zahtevajo korenito splošno prenovo menedžmenta, vključno z operacijskim menedžmentom (OM), s katerim obvladujejo lastno poslovne operacije. V splošnem lahko opredelimo OM kot sinergijsko celoto načrtovanja, vsakdanjega delovanja in izboljševanja internih in zunanjih organizacijskih, tehničnih, informacijskih, resursnih in drugih sistemov, ki ustvarjajo kombinacije izdelkov in storitev v podjetju katerega koli tipa. Toda v teoriji in poslovni praksi se dajo najti različni pristopi k raziskovanju o OM in različne opredelitve OM. Zato spadajo med osrednje interesno in znanstveno zasnovane dileme sodobnega OM vprašanja, kako celoviteje opredeliti OM in razumeti različne opredelitve OM. Možno rešitev takih dilem vidimo v zadosti in potrebno celovitem obravnavanju istočasnega obstoja različnih razumevanj OM za različne namene.
COBISS.SI-ID: 11161372
Na vzorcu 201 slovenskega MSP-ja smo proučevali osebne značilnosti moških in žensk, da bi razumeli obstoječe vrzeli podjetniške aktivnosti, ki se iz leta v leto intenzivneje odraža v Sloveniji. V vzorec je bilo vključenih 32,3% žensk, 67,7% moških. Operacionalizacijo modela raziskave smo temeljili na delitvi podjetnikovih osebnih lastnosti glede na psihološke in ne-psiholoških motivacijske dejavnike. Opredelili smo štiri tipe podjetnikov (posebej za moške in ženske). Velike razlike med spoloma so se pojavile v povezavi z nekaterimi psihološkimi motivacijskimi dejavniki in kategorijami proučevanega socialnega kapitala. Ženske tako ostajajo neizkoriščeni vir podjetništva. Avtorici zaključujeta svojo raziskavo z temeljno ugotovitvijo, da mora Slovenija vzpostaviti učinkovite mehanizme za spodbujanje ženskega podjetništva.
COBISS.SI-ID: 10980636
V literaturi na temo managementa (predvsem in tudi integralnega managementa) je sicer veliko govora o vplivu kulture na uspeh podjetja, vendar pa so empirične raziskave, na temo vpliva notranje in zunanje usmerjenosti kulture podjetja na tržni in finančni uspeh podjetja, zelo redke. Predstavljeni izsledki raziskave dajejo jasen vpogled v obe usmerjenosti kulture podjetja, kot pogoj za tržno in finančno uspešnost podjetja. Upoštevaje teoretična izhodišča in izsledke predstavljene raziskave, prispevek jasno kaže, da je kultura podjetja s svojimi normami in vrednotami ključni dejavnik pri zagotavljanju dolgoročnega uspeha podjetja. Predstavljeni izsledki empirične raziskave prikazujejo vlogo in vpliv kulture podjetja pri zagotavljanju njegovega dolgoročnega uspeha.
COBISS.SI-ID: 11108636
Poglavje obravnava vprašanje, ki se nanaša na pomen managementa v strateškem outsourcing odnosu in na vlogo podjetniškega prilagajanja in učenja v teh odnosih. Managementu v outsourcingu se velikokrat ne posveča posebna pozornost, čeprav je ključnega pomena za učinkovit in uspešen odnos. Tak pristop zanemarja pomen, ki ga imajo upravljanje, nadzor in razvijanje odnosov z zunanjim izvajalcem. Poglavje prispeva k boljšemu razumevanju pomena managementa znanja, ki se nanaša predvsem na management nemega znanja na ravni podjetij. Najpomembnejši element v strateškem outsourcingu je upravljanje znanja, saj morata obe vključeni strani v odnosu deliti svoje znanje, da skupaj ustvarjata in izkoriščata skupen leksikon znanja. Ker je vsaka baza znanja sestavljena iz nemega in eksplicitnega znanja in je slednjega relativno enostavno deliti, je potrebno posebno pozornost nameniti nememu znanju. Osnovni predpogoj za izmenjavo nemega znanja je, da se vključeni partnerji zavedajo, kaj je mogoče doseči z vlaganjem dovolj časa v delitev in internalizacijo nemega znanja. Udeleženci v strateškem outsourcingu se ne le učijo drug od drugega, ampak se morajo tudi »odučiti« zastarelega znanja in veščin, ki jih vsebujejo postopki, rutine in načini poslovanja pred vzpostavitvijo outsourcing odnosa. Izmenjava nemega znanja je zahtevna naloga, vendar pa je njegovo »odučenje« veliko težje. V času vse večje globalizacije outsourcing odnosov je management znanja, zlasti nemega, postal eden izmed ključnih dejavnikov konkurenčnosti. Da bi odpravili nerazumljivost nemega znanja, smo v poglavju predstavili konceptualni model, ki bi lahko pomagal obvladovati outsourcing odnose in prispeval k oblikovanju skupnega leksikona znanja za partnerje v strateškem outsourcingu.
COBISS.SI-ID: 11068700
Namen – V globalnem konkurenčnem okolju morajo menedžerji organizacij nenehno znova premišljati o svojem delu in ga prenavljati, zlasti o uporabi različnih menedžerskih orodij. Izbor primernih menedžerskih orodij zahteva, da organizacij upošteva značilnosti znanih orodij, primerjavo različnih orodij in upoštevanje zahtev in razmer organizacije. Toda neposredna primerjava različnih menedžerskih orodij ni možna, ker se razlikujejo po vsebini in metodah. V teoriji o menedžmentu so poskušali razni avtorji globlje proučevati uporabo menedžerskih orodij. Glavni namen tega prispevka je proučiti vpliv posamičnih organizacijskih dejavnikov na uporabo posamičnih menedžerskih orodij v slovenskih organizacijah. Tako proučujemo: 1) vzorce uporabe menedžerskih orodij na različnih področjih po vsem svetu; 2) vpliv posamičnih organizacijskih dejavnikov, t.j. izobraževanja, službenega položaja, števila delovnih let, na uporabo menedžerskih orodij v slovenskih organizacijah in 3) vpliv linearne kombinacije izbranih dejavnikov na uporabo menedžerskih orodij v slovenskih organizacijah. Metoda: Uporabili smo kvalitativno analizo, ki temelji na izbranih spoznanjih iz menedžmenta in organizacije. Kvantitativna analiza vključuje raziskavo pri mizi o menedžerskih orodjih in analizo izidov ankete o menedžerskih orodjih v slovenskih organizacijah iz leta 2010. Ko proučujemo vpliv upoštevanih organizacijskih dejavnikov (vsakega posebej in v kombinaciji) na menedžerska orodja uporabljamo regresijsko analizo, da napovemo vpliv posamičnih dejavnikov in linearnih kombinacijah izbranih dejavnikov na uporabo menedžerskih orodij. Za analizo smo uporabili AMOS 17.0. Spoznanja – V slovenskih organizacijah uporabljajo menedžerska orodja približno enako intenzivno, kot kažejo svetovni vzorci, toda vzorci uporabe se precej razlikujejo. Proučevanje dejavnikov, ki vplivajo na uporabo najpogostejših pet orodij v Sloveniji pokaže: izobraževanje vpliva najmočneje, službeni položaj manj močno, vpliv števila službenih letih je zelo šibek. Če upoštevamo vse tri kazalce hkrati, postaneta vpliva izobraževanja in službenega položaja šibkejša, vpliv službenih let pa nepomemben. Ko se poglobimo, da bi spoznali vpliv organizacijskih dejavnikov na uporabo izbranih menedžerskih orodij, vidimo, da vpliv drugih raziskovanih dejavnikov ni pomemben. Omejitve in posledice – Raziskovanje je omejeno na hipotezo, širše kvalitativne vidike, spoznane med raziskovanjem pri mizi, in nekaj kvantitativne analizi izidov iz naše ankete. Testiramo svoje hipoteze in izbrani model na pet najpomembnejših menedžerskih orodjih, ki jih sodelavci slovenskih organizacij uporabljajo največ. Praktične posledice – Avtorji poskušajo priti dlje od prevladujoče prakse, da proučujejo uporabo menedžerskih orodij zelo na splošno, zlasti glede na organizacijske dejavnike, ki vplivajo na uporabo menedžerskih orodij. Avtorji predlagajo nov pristop, ki je komajda znan v osrednji literaturi: bolj specifičen in ciljno usmerjen pristop k proučevanju uporabe menedžerskih orodij v podjetjih. Izvirnost/vrednost – Razpoložljiva literatura o menedžmentu ne nudi podobne rešitve za proučevanje uporabe menedžerskih orodij v podjetjih. Ponujena rešitev je uporabna za poslovno prakso v organizacijah, da posodobijo uporabo menedžerskih orodij, saj prikazuje vpliv najbolj pomembnih organizacijskih dejavnikov na uporabo menedžerskih orodij.
COBISS.SI-ID: 11143196