Pri ameriški založbi Hampton Press v New Yorku je konec oktobra 2011 izšla knjiga slovenskega komunikologa in profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Slavka Splichala. Naslov Transnationalization of the Public Sphere and the Fate of the Public (Transnacionalizacija javne sfere in usoda javnega) lahko razumemo kot nadaljevanje in razvijanje osnovnega premisleka osrednjih komunikoloških, socioloških, pa tudi političnih toposov. Knjiga prinaša tako zgodovinski kontekst konceptov javnega, javnega, privatnega, civilne družbe, mesta medijev v kontekstu rojstva nacionalnih demokratičnih držav kot navezavo na najbolj aktualne razprave s tega področja in poskuša odgovoriti na izzive današnjega časa, kot je, denimo, vprašanje nadzora in cenzure v globaliziranem svetu.
COBISS.SI-ID: 30762333
Članek predstavlja zgodovinsko študijo razvoja spletnonovinarskih uredništev v kontekstu slovenskega medijskega okolja. Avtor se osredotoča na dve vodilni slovenski časopisni hiši Delo in Dnevnik ter proučuje prostorsko organizacijo, uredniško odločanje in novinarske rutine s pomočjo treh kvalitativnih metod: opazovanja, intervjujev in analize dokumentov. Študija nakazuje, da se je spletno novinarstvo v analiziranih časopisnih hišah razvijalo skozi tri faze: (1) individualni člani uredništva delajo kot večveščinski delavci in predvsem le tehnično prenašajo časopisne vsebine na splet (od sredine 1990. let do zgodnjih 2000. let); (2) organizacijsko in prostorsko ločeni spletni oddelki, kjer standardizacijo novinarskih rutin določa predvsem princip hitrosti (od sredine 2000. let do poznih 2000. let); (3) integrirana uredništva z različnimi modeli odločanja, prostorske organizacije in odnosov med tiskimi redakcijami in spletnimi oddelki (od poznih 2000. let naprej).
COBISS.SI-ID: 32401757
V sodobnih družbah je vse večja potreba po usklajevanju in legitimizaciji različnih perspektiv. Namesto dialoškega iskanja konsenza še vedno prevladuje polarizirajoče komuniciranje. Legitimnost formalnih političnih institucij in konvencionalnih oblik politične participacije upada; vse pogosteje izražena potreba ljudi po vplivu na družbena dogajanja kaže na manko pristopov aktivnejšega vključevanja državljanov v razprave o kompleksnih družbenih problemih. Vse več je akademskih in praktičnih pozivov k pomembnejši vlogi deliberacije, tako znotraj vladnih teles in drugih javnih institucij kot tudi v obliki neposrednega angažmaja državljanov v (organiziranih) neposrednih srečanjih. Bistvenega premika (še) ni, v veliki meri zaradi slabega razumevanja subjektivnih in intersubjektivnih (psiholoških) vidikov deliberacije – proučitev teh vidikov je namen tega članka. V članku zagovarjam uporabo doslej neraziskanega vpliva stilov navezanosti na deliberativno kakovost ter na pripravljenost spremeniti in uskladiti svoja stališča z drugimi v deliberativnem procesu.
COBISS.SI-ID: 32334173
Študija nakazuje, da so se politični, ekonomski in družbeni obrazi Slovenije bistveno spremenili v polovici desetletja krize. Medtem ko je zmožnost državljanov, da vplivajo na pomembne politične odločitve, okrnjena tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni, nestabilnost postaja endemična, družbena solidarnost pa izginja. S kvantitativno in kvalitativno analizo vsebine študija proučuje, kakšno je bilo medijsko sporočanje o razvijajoči se krizi v obdobju 2008-2013 glede na dinamiko med strukturo in delovanjem, kot tudi skozi na ključne slovenske in mednarodne značilnosti in obrise krize. Študija kaže, da so slovenski novičarji in mediji komaj služili kot povezovalna sila in skupni forum za vključujočo in odprto razpravo. Rezultati analize kvantitativne vsebine namreč kažejo, da je novinarstvo poročalo o "vzrokih" krize tako, da jo je prikazovalo kot nekaj povsem naključnega, medtem ko so novinarji le redko pokazali na možnost njene sistemske narave. Podobno so bile "rešitve" pretežno predstavljene znotraj prevladujočih paradigem ali skozi neoliberalno prizmo, ki so jo prevzemali predvsem nosilci politične in ekonomske moči. Kvalitativna analiza vsebine, ki proučuje, kako so slovenski mediji posredovali odločilne prelome in ključne trenutke razvijajoče se krize, razkriva, da so se novinarji pretežno usmerjali na dogodke, poenostavljene primerjave in naturalizacijo uveljavljene delitve moči na nacionalnih kot tudi na mednarodnih ravneh.
COBISS.SI-ID: 33098333
Publiciteta je znatno prispevala k demokratični družbeni ureditvi, predvsem z legitimizacijo medijev kot konstitutivnih dejavnikov javnosti in javnega mnenja. Kljub ogromnim tehnološkim in družbenim spremembam v obdobju globalizacije še vedno ostaja veljavnih veliko »starih« predpostavk o javnosti, pa tudi veliko starih protislovij nerešenih. Bolj kot nove interpretacije javne sfere so potrebna prizadevanja za publiciteto v njeni prvotni »tridimenzionalni zasnovi« kot osebne pravice do komuniciranja v javnosti, javnega nadzora vladanja (vladovanja) in mediacije med državo in civilno družbo.
COBISS.SI-ID: 28979805