Članek ponuja zgodovinsko študijo razvoja spletnonovinarskih uredništev v kontekstu slovenskega medijskega okolja. Avtor se osredotoča na dve vodilni slovenski časopisni hiši Delo in Dnevnik ter proučuje prostorsko organizacijo, uredniško odločanje in novinarske rutine s pomočjo treh kvalitativnih metod: opazovanja, intervjujev in analize dokumentov. Študija nakazuje, da se je spletno novinarstvo v analiziranih časopisnih hišah razvijalo skozi tri faze: (1) individualni člani uredništva delajo kot večveščinski delavci in predvsem le tehnično prenašajo časopisne vsebine na splet (od sredine 1990. let do zgodnjih 2000. let); (2) organizacijsko in prostorsko ločeni spletni oddelki, kjer standardizacijo novinarskih rutin določa predvsem princip hitrosti (od sredine 2000. let do poznih 2000. let); (3) integrirana uredništva z različnimi modeli odločanja, prostorske organizacije in odnosov med tiskimi redakcijami in spletnimi oddelki (od poznih 2000. let naprej).
COBISS.SI-ID: 32401757
Članek proučuje, kdo so digitalno izključeni, ter pojasnjuje digitalno izključenost z razredno neenakostjo in kulturnim kapitalom. Neenakost v odnosu do interneta namreč ni zgolj tehnološke narave, temveč gre za kompleksno prepletanje individualnih dispozicij, družbene lokacije, ekonomskih, političnih in kulturnih virov. Obravnave digitalne izključenosti pa odsotnost tehnologije le redko umeščajo v kontekst siceršnjih kulturnih distinkcij, kar vnaša razmeroma redukcionistične razlage v smislu »trajnega razkoraka« med digitalnimi bogataši in digitalno revnimi, ne da bi bili pri tem upoštevani drugi dejavniki, ki možnosti za dostop do tehnologije in odločanje o njeni rabi oblikujejo. Namen empirične analize je identificirati tipične skupine digitalno izključenih ali t.i. »offline prebivalcev” in prikazati njihovo strukturo glede na razredne kazalnike, medijsko in kulturno potrošnjo. Tipe digitalne izključenosti študija preverja s kvantitativno analizo na reprezentativnem vzorcu 820 prebivalcev Ljubljane in Maribora, kjer se izrišejo tri distinktivne skupine izključenih: digitalno nemotivirani z visokim kulturnim kapitalom, celostno izključeni s šibkim kulturnim kapitalom in digitalno samoizključeni z zmernim kulturnim kapitalom. Študija na ta način pokaže, da je razumevanje digitalne izključenosti neposredno povezano z distinkcijami na ravni kulturne participacije, razreda in medijskega okusa.
COBISS.SI-ID: 32482653
Problem zlorabljanja priložnosti za participativno spletno novinarstvo z uporabo žaljivega govora je v znanstvenih raziskavah na splošno zapostavljen. Ta študija poskuša zapolniti to raziskovalno vrzel: tekstovna analiza komentarjev z žaljivim govorom pod devetimi novinarskimi prispevki, ki so jih napisali vplivni slovenski novinarji v devetih najbolj obiskanih slovenskih spletnih medijih, je kombinirana s polstrukturiranimi intervjuji z novinarji in uredniki. Žaljivi komentarji večinoma vključujejo splošne napade na človeško dostojanstvo, napade na podlagi domnevne politične usmeritve novinarja, napade na podlagi domnevne novinarske pripadnosti družbenim manjšinam in napade na podlagi politične usmeritve določenega medija. Novinarji in uredniki nimajo homogenih pogledov na uporabo žaljivega govora v komentarjih. Večina intervjuvanih novinarjev je kot glavni razlog za žaljivi govor navedla anonimnost komentatorjev. Ključni zaključek te študije je, da uredniki zlorabljajo idejo participativnega novinarstva; z izgovorom participacije občinstva dopuščajo osebne napade na novinarje v komentarjih pod prispevki, njihov dejanski cilj pa je povečevanje dobička. Razlogi za relativno pogost pojav žaljivega govora v komentarjih pod spletnimi prispevki so tržna usmeritev medijev, nizka stopnja splošne politične kulture v Sloveniji ter splošno nezadovoljstvo s politično, ekonomsko in širšo družbeno situacijo.
COBISS.SI-ID: 32426845
Ker obstoječe študije niso proučevale, kako osnovnošolski učenci uporabljajo Facebook za neformalno učenje in dvig socialnega kapitala, smo skušali z izvedbo šestdesetih poglobljenih intervjujev s slovenskimi osnovnošolskimi učenci in metodo razmišljanja na glas zapolniti to raziskovalno vrzel. Da bi ovrednotili njihove Facebook profile, smo uporabili tudi analizo vsebine. Rezultati študije kažejo, da slovenski učenci redno uporabljajo Facebook za neformalno učenje. Učenci se zavedajo uporabe Facebooka za učenje in dvig socialne podpore, ki se kaže kot izmenjava praktičnih informacij, učenje o tehnologiji, ocenjevanje svojega dela in dela drugih, čustvena podporo, organizacija skupinskega dela in komuniciranje z učitelji. Z uporabo Facebooka učenci pridobijo premostitveni in povezovalni socialni kapital. Z vzdrževanjem obsežne mreže šibkih povezav z drugimi ustvarjajo povezovalni kapital, s poglobljeni odnosi, ki jim zagotavljajo čustveno podporo, pa ustvarjajo povezovalni kapital. Ključna razlika med intervjuvanci je bila v artikulaciji čustvene podpore. Deklice so bolj kot fantje uporabljale Facebook za čustveno podporo in so bolj jasno izražale svoja čustva. Študija je pokazala, da se intervjuvanci zavedajo povezave med uporabo Facebooka ter znanjem in veščinami, za katere menijo, da jih učitelji ocenjujejo v šoli.
COBISS.SI-ID: 32059741
Prispevek obravnava ekonomske, socialne in politične implikacije globalizacije, še posebej pa vprašanje strukturne brezposelnosti kot zelo verjetne posledice avtomatizacije in informatizacije proizvodnje. Te spremembe bi morale imeti pomembne posledice v celotnem izobraževalnem sistemu, že zlasti na univerzitetni ravni. Zavzemanje za univerzo kot demokratično kulturno-izobraževalno institucijo, ki je v temelju ni dopustno podrediti zakonom trga, izhaja iz prepričanja, da bo družba, ki zavrača svoboden in svetovljanski razvoj človeka in idej na temelju znanja, humanistične etike in promocije najustvarjalnejših posameznikov, nazadovala.
COBISS.SI-ID: 32599645