Članek se ukvarja z državljanskimi praksami žrtev izbrisa pri čemer interpretira te prakse kot procese emancipacije: z aktivističnim bojem in bojem preko sodišč so si izbrisani povrnili dostojanstvo ter zahtevali pravico do vrnitve odvzetega statusa ter pravico do kompenzacije za 'izgubljena leta'. Učinki boja presegajo golo vrnitev odvzetih pravic in statusov: s tem, ko so se ljudje javno izpostavili kot 'izbrisani' in pokazali na nepravični sistem, so v posrednem smislu izzvali meje državljanstva (v smislu kdo je lahko državljan in kaj naj bi to pomenilo).
COBISS.SI-ID: 4110181
Prispevek obravnava regulacijo socialne politike v odnosu do drugih politik v Sloveniji, vrednotenje socialnopolitičnih vsebin pri političnih strankah in v raziskavah javnega mnenja ter aktualno politiko do področja socialnega varstva. S podrejanjem socialne politike ekonomski politiki se krepi erozija socialne države kot najpomembnejšega družboslovnega izuma prejšnjega stoletja. Zato smo se zdaj znašli v razmerah, ko potrebe po avtonomni socialni politiki ne najdemo v nobenih programih političnih strank, tudi ne v socialnodemokratsko usmerjenih. Prav to – ne pa gospodarska kriza – je pripeljalo do sedanje erozije socialne politike na Slovenskem.
COBISS.SI-ID: 4025445
Človeška reprodukcija je vse pogosteje odvisna od medicinske reproduktivne tehnologije, finančnih transakcij, genetike in od odločitev med številnimi izbirami v obdobju pred spočetjem otroka. Primerjalna analiza omenjenih procesov pokaže, da se ne povečuje le število medicinsko reproduktivnih posegov in število odraslih, ki biološko ali socialno sodelujejo pri rojstvu otroka, kar ustvarja nove oblike socialnega starševstva, temveč tudi število izbir in etičnih dilem. Reproduktivne tehnologije in izbire pa odločilno vplivajo tudi na ljudi z ovirami.
Delo delu temelji na raziskovanju zgodovinskih dispozitivov socialnega dela, analizi glavnih operacij in načinov delovanja socialnega dela. Problematizira pojem pomoči in poskuša odkriti sintakso delovanja v socialnem delu. Raziskuje okvire delovanja socialnega dela in vire, pri tem preseže klasično razumevanje trikotnika blaginje, saj vpelje kot pomemben vir socialnega dela ravno gibanja. Na tem temelju zasnuje konceptualno ogrodje direktnega socialnega dela, ki je nastalo v okviru gibanja 15. oktober. V tem delu je knjiga programski in izkustveni dokument dogajanja, ki smo mu priča.
Znanstvena monografija je zgodovinska, sociološka in psihosocialna analiza socialnega starševstva v sodobnem svetu. Je primerjalna analiza, ki vključuje primere z različnih delov sveta in analizira, kakšne družbene spremembe so vplivale na premik od biološkega k socialnem starševstvu in k pluralističnem razumevanju starševstva v sodobnem svetu. Obravnava fenomen današnjih migracij žensk, globalno starševstvo, zaton zakonske zveze, premike na področju reproduktivne medicine in pojav novih družinskih oblik. Analizira antropološko kategorijo krvi, kot temeljne povezanosti med posamezniki in se vpraša, ali ni kri zamenjal koncept skrbi, ki postaja primarna vez med odraslim in otrokom.
COBISS.SI-ID: 69614593