Vprašanja v zvezi z demokratičnim sistemom in njegovimi alternativami niso danes nič manj aktualna, kot so bila v času pred drugo svetovno vojno. Pri takratnih dveh najpomembnejših kompetitivnih političnih blokih na Slovenskem je odnos do demokracije ostajal vseskozi bistveno enak: pragmatičen, instrumentaliziran in rezerviran. V množici predvojnih korporativnih modelov družbene regulacije izstopajo po svoji razvitosti trije: Gosarjev, Jerajev in model Slovenske delavske zveze. Z njihovo primerjavo pridemo do ugotovitev, ki so pomembne tudi za današnje zadrege z naslovnim vprašanjem. Te ugotovitve (konstrukte) avtor v sklepnem delu prispevka razvrsti v štiri tipe. Gre za kombinacije političnih problemov z rešitvami, značilnimi za slovensko preteklost in sedanjost.
COBISS.SI-ID: 3725157
Članek je del mednarodne raziskave, podprti z več kot sto poglobljenih intervjujev, ki so bili izvedenimi v Veliki Britaniji, Franciji, Sloveniji in Estoniji. Gre za eno prvih primerjalnih analiz situacij oseb, ki živijo brez državljanstva (de jure ali de facto) v Evropski uniji. Raziskava integrira pravni, politični in empirični vidik in ugotavlja kako nedržavljani brez varnega pravnega statusa preživijo v štirih državah članicah EU. Normativna in pravna analiza dejanskega pomena človekovih pravic je združena ugotavljanjem ovir, ki preprečujejo dostop do pravic in javnih servisov.
COBISS.SI-ID: 3593573
Navkljub negativnim učinkom bolonjske reforme, je ta prinesla formalne koristi študiju socialnega dela po Evropi, saj je po letu 2000 na področju discipline prišlo do intenzivnega razvoja podiplomskih programov, internacionalizacije in raziskovalnega dela. Med te procese spada tudi nastanek in razvoj prvega evropskega doktorskega študija socialnega dela in socialne politike Indosow. V članku so opisane dileme neoliberalizacije visokošolskega študija in inovacije, ki jih je prinesel prvi evropski doktorski program socialnega dela (2009), ki je med drugim tudi prvi mednarodni doktorski program na Univerzi v Ljubljani. Glavne značilnosti Indosowa so akademizacija socialnega dela, doktorati utemeljeni na primerjalni perspektivi in kritični analizi. Vseeno pa obstaja tudi potreba po razvoju strokovnega doktorskega študija socialnega dela, ki odgovarja slovenskim potrebam. Navkljub harmonizaciji visokošolskega študija so med doktorskimi programi po Evropi in po svetu velike razlike v strukturi, obliki in izvajanju doktorskega študija. Članek predstavi nekatere razlike in nekatere pomanjkljivosti v izvajanju doktorskega študija v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 3683941