Članek se ukvarja z vprašanjem, kako družbena konstrukcija spolov vpliva na psihiatrično zdravstvene sisteme v tujini in v Sloveniji. Poseben poudarek je na depresiji, ki danes velja kot »bolezen« žensk in prevprašuje diagnostično in družbeno verodostojnost.
COBISS.SI-ID: 3876197
Knjiga o direktnem socialnem delu temelji na raziskovanju zgodovinskih dispozitivov socialnega dela in na kritičnem raziskovanju tega, kako deluje socialno delo danes. Vsebuje etnometodološko kritično analizo, kako strokovnjaki spoznavajo uporabnike. Problematizira pojem pomoči in poskuša odkriti sintakso delovanja v socialnem delu. Raziskuje okvire delovanja socialnega dela in vire, ki jih uporablja. Pri tem preseže klasično razumevanje trikotnika blaginje, saj vpelje kot pomemben vir socialnega dela ravno gibanja. Na tem temelju zasnuje konceptualno ogrodje direktnega socialnega dela, ki je nastalo v okviru gibanja 15. oktober.
Znanstveni članek se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami v šoli in ugotavlja, da so posebne potrebe pogosto posledica revščine in socialne prikrajšanosti v družini. Otroci razvijejo naučeno nemoč, posledica katere so učne težave. Članek analizira teoretične pristope in metode socialnega dela pri delu na tem področju.
COBISS.SI-ID: 3938149
Znanstvena monografija je zgodovinska, sociološka in psihosocialna analiza socialnega starševstva v sodobnem svetu. Je primerjalna analiza, ki vključuje primere z različnih delov sveta in analizira, kakšne družbene spremembe so vplivale na premik od biološkega k socialnem starševstvu in k pluralističnem razumevanju starševstva v sodobnem svetu. Obravnava fenomen današnjih migracij žensk, globalno starševstvo, zaton zakonske zveze, premike na področju reproduktivne medicine in pojav novih družinskih oblik. Analizira antropološko kategorijo krvi, kot temeljne povezanosti med posamezniki in se vpraša, ali ni kri zamenjal koncept skrbi, ki postaja primarna vez med odraslim in otrokom.
V Sloveniji je več kot 20.000 ljudi zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih ustanovah. V prispevku je podana zgodovina deinstitucionalizacije v Sloveniji, ki jo razumemo širše kot samo preselitev ljudi iz azila v skupnost. Njene začetke lociramo v šestdeseta leta z eksperimentom v Logatcu in kolonij na Rakitni, v skupnostnih akcijah po lokalnih skupnostih v Ljubljani in drugo. Značilnost teh projektov je bila antiavtoritativna naravnanost, vključevanje stigmatiziranih in demokratizacija skupnosti s skupnostnim in skupinskim delom. Cilji in tarče deinstitucionalizacije so se jasneje izoblikovale v osemdesetih letih na taborih v Hrastovcu in so se nadaljevali v devetdesetih s prvim zagonom skupnostnih služb. Ugotavljamo, da je proces deinstitucionalizacije zastal zaradi pomanjkanja politične volje in iz drugih razlogov.
COBISS.SI-ID: 3935077