Namen predavanja madžarski strokovni javnosti je bil približati družbeno politično dogajanje v Porabju v obdobju komunističnega režima po Informbiroju s pomočjo izsledkov raziskovalnega projekta. Predstavljeni so bili rezultati projekta, med drugim tudi video film, ki prikazuje taboriščno izkušnjo bivših deportirancev.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 12343117Slovensko-hrvaška meja je trenutno ena od osrednjih tem zanimanja raziskovalne in strokovne javnosti obeh vpletenih držav. Javnost pri tem nikakor ni izključena, saj budno spremlja odzive obeh političnih establišmentov. Hrvaška je v perspektivi skorajšnje vključitve v EU preprečila pretirano medijsko izpostavljanje mejne problematike, medtem ko se je zaključeval postopek priprave memorandumov obeh držav za obrambo na arbitražnem tribunalu. Obenem vključitev Hrvaške v EU še ne pomeni vključitve v enotni šengenski prostor, čeprav ga bo morda »trdnjava Evropa« v primeru Hrvaške pospešila v želji po »premiku« šengena z ene kričoče nerešene meje na tri nove nevralgične mejne odseke. Tako bo mednarodni slovensko-hrvaški mejni problem postal neke vrste regionalni, medtem ko bodo še naprej nerešena mejna vprašanja Hrvaške z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro morda ovirala vključitev Hrvaške v šengenski prostor. Ob tem se seveda nihče ne sprašuje prav resno o položaju prebivalstva ujetega v mejnih žepih, ki si jih državi medsebojno prisvajata, ali pa se celo nahajajo v coni izven jurisprudence obeh držav. Avtor analizira položaj območij na treh spornih odsekih meje, kjer se je prebivalstvo znašlo vmes: jugozahodni sektor ob reki Dragonji in Piranskem zalivu z razvpitim primerom Joška Jorasa, skrajni severovzhodni sektor ob reki Muri, in tretji, ki leži nekje vmes na »mejnem vozlu« pod Gorjanci oz. Žumberkom.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12317005V prispevku so predstavljeni rezultati podoktorskega raziskovalnega projekta Evaluacija stanja in razvojne perspektive slovenske narodne manjšine v Italiji, ki je potekal med letoma 2009 in 2012. Namen projekta je bil oblikovati in operacionalizirati model za celovito evaluacijo položaja narodnih manjšin in na njegovi osnovi raziskati trenutni položaj slovenske manjšine v Italiji. Okvir / model za vrednotenje položaja narodnih manjšin temelji na predpostavki, da lahko značilnosti in razvojne izzive narodne manjšine celostno preučimo z analizo stanja na šestih področjih vsakdanjega življenja, in sicer na področju: jezika, izobraževanja, kulturnih dejavnosti, medijev, politične participacije in gospodarskega sodelovanja. S pomočjo uporabe modela mešane metode raziskovanja in modela za vrednotenje položaja narodnih manjšin, lahko ocenimo vpliv posameznih intervencijskih spremenljivk in preučimo izzive in razvojne možnosti narodnih manjšin. V zaključnem delu članka avtorica model aplicira na slovensko manjšino v Italiji. V tej študiji primera sta bili izbrani intervencijski spremenljivki vstop Slovenije v EU in schengensko območje oz. tok priseljencev na območje Furlanije - Julijske krajine, kjer živijo pripadniki slovenske narodne manjšine. Poleg tega prispevek obravnava tudi razvojno perspektivo slovenske manjšine v Italiji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12368205Na povabilo najstarejšega in vodilnega centra na področju uporabnega jezikoslovja v svetu je vabljena raziskovalka najprej predstavila raziskovalno dejavnost Inštituta za narodnostna vprašanja. V predavanju so bili izpostavljeni pomembni teoretični in empirični raziskovalni dosežki , ki se nanašajo na raziskovanje etnične in jezikovne raznolikosti v Sloveniji. Posebej je bila poudarjena vloga in pomen manjšinskih jezikov v povezavi z družbeno–ekonomskimi faktorji.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 12342093Predavanje se je najprej osredotočilo na splošno predstavitev položaja manjšinskih jezikov v Sloveniji. Predstavljeni so bili predpisi povezani z enakopravno rabo manjšinskega jezika – italijanskega in madžarskega na narodnostno mešanih območjih. Formalno zagotovljena dvojezičnost na institucionalni ravni pomeni, da se jezikovna raznolikost spoštuje in da so zagotovljena finančna sredstva za njeno uresničevanje. V drugem delu so bili predstavljeni rezultati empiričnega raziskovanja o rabi manjšinskega jezika na formalnem nivoju. Rezultati so pokazali, da na narodno mešanih območjih potekajo procesi jezikovnega prilagajanja tako v smeri primikanja kot odmikanja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12365645