P5-0081 — Zaključno poročilo
1.
Srednja Evrope in oblikovanje kolektivnih evropskih in srednjeevropskih identitet

Poglavje v knjigi avtorja Mitje Žagarja »Central Europe, and the shaping of collective European and Central European identities« je bilo v letu 2013 razglašeno za izjemni znanstveni dosežek na področju družboslovja – narodno vprašanje v RS v letu 2012. V monografiji, ki izhaja iz eseja M. Kundere »Tragedija srednje Evrope / Tragedy of Central Europe« (1984) in predstavlja ključno teoretsko in filozofsko delo o konceptu srednje Evropi v kontekstu evropskih integracij in »nove Evrope«, so poglavja napisali Zygmunt Bauman, G. Schöpflin, L. Donskis, S. Auer, R. Rizman, S. Bianchini, I. Dabašinskiene, A. Balcytiene, J. D. Mininger, K. Czyzewski, S. Abrahám in R. Raud. Poglavje, napisano kot teoretska znanstvena (konceptualna) razprava, razpravlja o kolektivnih identitetah ter oblikovanju evropskih in srednjeevropskih identitet, pri čemer – ob upoštevanju Kunderinega koncepta in razmišljanj ostalih avtorjev – izhaja iz osebnih izkušen in dojemanj ter posebno pozornost nameni leposlovju, zgodovinski, politični in filozofski literaturi, ki so igrale pomembno vlogo v dojemanju in konceptualizaciji srednje Evrope.

COBISS.SI-ID: 12280141
2.
Slovensko-hrvaški obmejni prostor

Delo obravnava etnične procese v prostoru ob celotni slovensko-hrvaški meji, ki ga avtorja v kontinuiteti s predhodnimi raziskavami istega območja opredeljujeta kot regio specialis. Osrednje znanstveno vprašanje raziskave je bilo z aplikacijo inovativne metodologije agregacije podatkov na specifični prostorski ravni usmerjeno v numerične in kartografske komparacije kazalcev samoopredeljevanja po narodnosti in maternem jeziku, zabeleženih po podobmočjih tega prostora v popisih 1991-2001/2002. Pozornost je namenjena oblikovanju narodnih manjšin kot družbenega novuma v obeh državah.

COBISS.SI-ID: 254083584
3.
"Komaj rojen, že goriš v ognju večera" (S. Kosovel). Razvojne poteze in učinki množičnih travmatizacij v primorski in koroški spominski literaturi v času prve svetovne vojne in po njej

Avtorica podaja v svojem prispevku sintetičen prikaz in specifiko razvojnih potez in učinkov množičnih travmatizacij na Primorskem in na Koroškem. V soju pozornosti je zlasti obdobje med 1914 in 1925. Tematiki se približuje na podlagi raznolikega spominskega in avtobiografskega gradiva od zelo znanih do manj znanih literatov in piscev (med njimi S. Kosovel, F. Eller, F. K. Meško, Prežihov Voranc, alpinist K. Jug, karikaturista H. Smrekar in M. Gaspari), ki ga analizira s pomočjo zgodovinskih, nevroznanstvenih in psihoanalitičnih spoznanj.

COBISS.SI-ID: 11631181
4.
Jezikovna politika v Sloveniji

Zgodovinsko ozadje, politične spremembe, migracijski procesi, članstvo v EU in trenutni sociolingvistični položaj so vplivali na jezikovno politiko in jezikovno planiranje v Sloveniji. Članek obravnava najpomembnejše vidike jezikovne politike v Sloveniji s poudarkom na jezikovni raznolikosti. Etnična podoba Slovenije, vključno z različnimi položaji in pravicami posebnih skupin, je podana z namenom lažjega razumevanja jezikovne politike. Članek obravnava vlogo jezika v izobraževanju, še posebej v odnosu do dvojezičnega izobraževanja na narodnostno mešanih območjih. Predstavljena sta dva modela dvojezičnega izobraževanja (slovenski in italijanski oz. madžarski), hkrati z mnenji učencev o obeh modelih in vanju vključenim manjšinskem jeziku, ki so bila pridobljena na podlagi empiričnega raziskovalnega projekta.

COBISS.SI-ID: 12144717
5.
Meje in misije

Knjiga obravnava začetno obdobje v genezi današnje slovensko-hrvaške meje v Istri s posebnim poudarkom na specifični emigrantski vidik slov. - hrv. razmejitvenega procesa v Istri med 2. svet. vojno. Vprašanje notranje meje v Istri se je prvič zastavilo v marcu 1943 na iniciativo britanske diplomacije, ki je v zvezi z bodočimi hrv. mejami konzultirala glavnega tajnika HSS in podpredsednika jugosl. vlade v Londonu, J. Krnjevića. V Londonu sta se v naslednjih treh mesecih izkristalizirala dva odgovora: linija »Umag - Klana« v elaboratu člana vodstva Jug. odbora iz Italije, D. Šepića in linija »Dragonja – Šapjane - predvojna hrv. meja« v memorandumu HSS o bodočih hrv. mejah J. Krnjeviča. Ta odločitev vodstva HSS je pomembno vplivala tudi na stališče, ki ga je v tej zvezi zavzelo hrv. partizansko gibanje (v njej je bila HSS zastopana s svojim levim krilom) po kapitulaciji Italije in s tem posredno tudi na potek povojne republiške (in še kasneje državne) meje med Slovenijo in Hrvaško v Istri.

COBISS.SI-ID: 4540652