Glavni namen prispevka je prikaz oz. merjenje delovanja slovenske policije s pomočjo neparametrične metodologije. V ta namen je uporabljena tehnika analize ovojnice podatkov (DEA), ki je aplicirana za merjenje relativne učinkovitosti enajstih policijskih uprav (PU) v letu 2010 in primerjava pridobljenih ocen učinkovitosti z letom 2005. Rezultati analize kažejo, da se tehnična učinkovitost med policijskimi upravami znatno razlikuje tudi, ko vključimo zunanje dejavnike, na katere policijske uprave nimajo neposrednega vpliva. Na tej podlagi ugotovimo, da bi lahko večina policijskih uprav v Sloveniji dosegla višjo ravne izložkov, če bi bile v celoti učinkovite. Empirični rezultati analize potrjujejo, da lahko izvedene analize služijo kot pomembno vodilo Generalni policijski upravi (GPU), kako izboljšati učinkovitost poslovanja organizacijskih enot slovenske policije.
COBISS.SI-ID: 3932590
Zmanjševanje administrativnih ovir je eden od ukrepov izboljšanja regulative. Večina ukrepov je usmerjenih k zniževanju ovir za podjetja, medtem ko je administrativnim oviram znotraj javnega sektorja (uprave) posvečenih manj analiz in ukrepov. Raziskava izvedena v letu 2010, je preverjala kako lokalne skupnosti in ostali deli javnega sektorja ocenjujejo ukrepe za znižanje administrativnih bremen in katera področja sami ocenjujejo kot najbolj obremenjujoča. Rezultati so pokazali, da so javna naročila ocenjena kot regulativa, ki povzroča najvišja administrativna bremena v občinah in v celotnem javnem sektorju. Nadaljnja raziskava je pokazala kateri postopek občine najpogosteje uporabljajo in kaj ocenjujejo kot najboljše spremembe v zakonodaji. Rezultati so pokazali, da večina občin uporablja odprti postopek, ki je proceduralno tudi najbolj zahteven.
COBISS.SI-ID: 4062894
Delo o upravnih reformah v Sloveniji na križišču post socializma, legalizma in dobre uprave je samostojno poglavje v znanstveni monografiji o dosedanjih raziskavah in bodočih trendih razvoja javne uprave v osrednji in vzhodni Evropi v izdaji NISPAcee. Prispevek v kontekstu upravno-pravne znanosti kritično analizira cilje, aktivnosti in rezultate reform pri nas s primerjavo v EU. Reforme so bile pretežno oblikovane pod vplivom novega javnega menedžmenta, usmerjene zlasti v racionalizacijo struktur in virov, usmerjenost k uporabnikom, razvoju e-uprave in upravljanju kakovosti. Toda večinoma so bile izpeljane le legalistično, čeprav formalno v sklopu celostnih strategij od leta 1997 dalje, na temelju notranjih dejavnikov in EU oz. OECD spodbud. Tako cilji kot ukrepi in rezultati so bili delno komplementarni, po drugi strani pa celo nasprotujoči se, kar je vodilo v le delno implementacijo ciljanega. Predvsem je bil izgubljen sicer teoretsko in praktično nujen potencial modernizacije javne uprave v smislu evropskih konvergenčnih trendov. V prihodnosti torej uprava ne sme biti obravnavana le kot tehnični element izvajanja vladnih politik, naslanjajoč se le na neoliberalistični koncept racionaliziranja. Pač pa, in enako spoznanje je uporabno za večino CEE držav, kaže napore usmeriti v razvoj javne uprave kot stebra demokratične države in dobrega javnega upravljanja za zavoj trajnostne družbe.
COBISS.SI-ID: 4114606
Razvili smo novo metodologijo za vrednotenje sistemov zalednega poslovanja e-uprave. Metodologija sloni na inovativni kombinaciji metod za sintezo podatkov iz normativnih aktov in intervjujev z odločevalci v javni upravi v omrežja informacijskih pretokov med organi javne uprave, ki nastajajo med izvajanjem javnih storitev. Zgrajena omrežja informacijskih pretokov analizira s pomočjo metod analize socialnih omrežij. Empirična raziskava na štirih področjih javne uprave pokaže, da lahko izmerjene strukturne lastnosti omrežij pretoka informacij uporabimo kot indikatorje razvitosti sistemov zalednega poslovanja e-uprave. Razvita metodologija je uporabna tako za naknadno kot za sprotno in predhodno vrednotenje javnih politik s področja e-uprave.
COBISS.SI-ID: 4264110
Glavni cilj prispevka je raziskati sodvisnost med razvojem e-uprave in organizacijskimi spremembami v organizacijah javnega sektorja in predlagati dopolnjen formalni okvir za opredeljevanje teh sprememb. Članek specificira organizacijske spremembe v dveh dimenzijah; kot globina organizacijskih sprememb glede na hierarhične ravni organizacije (delovno mesto, organizacija, medorganizacijska raven) in naravo teh sprememb (procesi, ljuidje, kultura, strukture) s ključnimi atributi.
COBISS.SI-ID: 4289966