Raziskava na vzorcu 469 srednješolcev je preverjala stališča do štirih pomembnih biotehnoloških aplikacij (gentsko spremenjenih rastlin (Bt koruza), živali (lososi), zarodnega in somatskega gentskega zdravljenja). Vsak primer uporabe biotehnologije so preizkušanci ocenjevali s treh vidikov in sicer: uporabnosti, moralne sprejemljivosti in zaznanega tveganja. Najbolj sprejemljiva z vidika uporabnosti in tveganosti je bila Bt koruza. Gentsko spremenjeni lososi in zarodno gentsko zdravljenje je bilo ocenjeno bistveno nižje kot ostala dva primera uporabe biotehnologije z vidika uporabnosti in moralne sprejemljivosti. Dijaki so tudi ocenili genetsko spremenjene losose kot bistveno manj etično sprejemljive kot Bt koruzo. Pri ocenah zarodnega genskega zdravljenja in gentsko spremenjenih lososov so se pojavile tudi razlike v ocenah glede na spol dijakov.
COBISS.SI-ID: 6152825
Glavni cilj raziskave je bil preučiti, ali uporaba multimedije pri poučevanju genetike prispeva več k znanju in razumevanju učencev kot drugi načini poučevanja. Zanimal nas je tudi vpliv različnih načinov poučevanja na ohranjanje znanja in razumevanja. V kvazi-eksperimentalnem načrtu so se 4 primerljive skupine dijakov 3. in 4. letnika učile o procesu sinteze proteinov: skupina 1 je imela tradicionalen pouk (N = 112 dijakov), skupina 2 je le brala besedilo (N = 124 dijakov), skupina 3 se je učila prek multimedije z dvema kratkima računalniškima animacijama (N = 115 dijakov), skupina 4 pa se je učila prek besedila, ki je bilo opremljeno z ilustracijami (N = 117 dijakov). Vsi dijaki so reševali test za ugotavljanje predznanja in dva testa za ocenjevanje znanja in razumevanja takoj po učenju ter ponovno po 5 tednih. Rezultati so pokazali, da so dijaki v 3. in 4. skupini pridobili boljše znanje in boljše razumevanje kot dijaki v ostalih dveh skupinah. Podobni rezultati so se pokazali glede ohranjanja pridobljenega znanja in razumevanja. Te ugotovitve vodijo k zaključku, da pri učenju genetike do boljših učnih dosežkov lahko pridemo z uporabo animacij ali vsaj ilustracij.
COBISS.SI-ID: 42300514
Raziskava preverja dva načina (strategiji), s katerimi ljudje dosegajo srečo. Prva je strategija osredinjena na dimenzije (dimension centred approach), druga pa strategija osredinjena na osebe (person centred approach). Študija se je pri tem usmerila na tri kategorije orientacije k sreči: orientacija k (čutnemu) zadovoljstvu, orientacija k smislu in orientacija k angažiranju. Raziskava je dala niz zanimivih in pomembnih izsledkov, ki kažejo na pomembne odnose med opazovanimi spremenljivkami in na njihovo pomembno prediktivno vrednost. Med drugim ugotavlja študija, da imata orientacija k zadovoljstvu in orientacija k smislu podobno prediktivno moč za psihično blagostanje, vendar pa v različni meri prispevata k emocionalnemu in socialnemu blagostanju.
COBISS.SI-ID: 53014114
Raziskava se z meta-analitičnim pristopom loteva preverjanja dimenzionalnosti znanega konstrukta individualizem kolektivizem, kjer že nekaj časa poteka debata, ali gre za eno ali dve relativno samostojni dimenziji. Izsledki raziskave so pokazali, da je dimenzionalnost konstrukta individualizem kolektivizem odvisna od več dejavnikov: od uporabljenih merskih instrumentov, od značilnosti vzorcev in njihovega kulturnega ozadja in od nivoja analize.
COBISS.SI-ID: 53324130
Študija predstavlja interdisciplinarni prispevek k razumevanju urbanih in arhitekturnih vidikov trajnostnega razvoja pri otrocih in adolescentih. Pojem trajnostni razvoj vključuje kompleksne odnose med etičnimi, ekonomskimi, socialnimi, tehničnimi in drugimi kakovostnimi našega okolja. Otroci, ki še nimajo razvitega abstraktnega in multidimenzionalnega mišljenje, pojem težko razumejo. V študiji je bil razvit nov pripomoček za ugotavljanje razumevanja pojma trajnosti, ki temelji na slikovnem gradivu. Vprašalnik je izpolnjevalo več kot 2000 udeležencev starih od 6 do 19 let. Rezultati so pokazali, da dekleta bolj cenijo vprašanja povezana s trajnostjo kot fantje. Rezultati so tudi pokazali, da razumevanje trajnostnih vprašanj narašča s starostjo, zlasti pri adolescentih iz urbanih okolij. Avtorji so interpretirali rezultate z vidika kognitivnih sprememb v adolescenci in praktične uporabnosti rezultatov v izobraževalnih politikah.
COBISS.SI-ID: 5360737