Strukturalno modeli so razvili tako na kognitivnih kot na konativnih področjih osebnosti. V najnovejšem času so se pojavili raziskovalni empirični izsledki, ki kažejo na obstoj in pomen generalnega faktorja osebnosti (GFO ali Veliki eden) v domeni petfaktorskega modela osebnosti. Ti izsledki v pomembni meri spreminjajo doslej veljavne hierarhične modele osebnostne strukture. Ob tem pa porajajo vprašanje, ali GFO morda ni sestavina še bolj generalnega faktorja, ki zajema celotno konativno območje osebnosti. V tej študiji so bile narejene multivariatne strukturne analize 18 kompleksnih psiholoških spremenljivk, vključujoč pet velikih, samopodobo, samospoštovanje, diskrepance jaza, konstruale jaza, spolne sheme, emocionalnost, psihično blagostanje in psihično zdravje. Rezultati so prepričljivo pokazali obstoj distinktivnega generalnega faktorja na vrhu strukturne hierarhije spremenljivk v modelu. Ugotovljeni generalni faktor lahko interpretiramo kot Veliki faktor osebnosti (VFO). Zelo visoko korelira z GFO, vendar pa prispeva tudi signifikantno dodatno informacijo. Lahko torej rečemo, da rezultati raziskave podpirajo koncept generalnega faktorja, ki zajema celotno nekognitivno območje osebnosti.
COBISS.SI-ID: 47478882
Znanstvene raziskave podobnosti in razlik med spoloma so ključnega pomena za razumevanje človeškega obnašanja. V tej študiji smo se usmerili k nekaterim glavnim konceptom človekovega delovanja, ki so povezani z večjim številom spremenljivk samopodobe. Vključena so bila pojmovanja, ki jih doslej niso ekstenzivno raziskovali, kot sta npr. nestabilnost in kontingentnost samospoštovanja. Sodelovalo je 339 udeležencev v starosti med 19 in 63 let, ki so izpolnili naslednje vprašalnike: Adult Sources of Self-Esteem Inventory, Rosenberg Self-Esteem Scale, Instability of Self-Esteem Scale and Contingent Self-Esteem Scale. Rezultati so pokazali, da se moški in ženske ne razlikujejo v neodvisni samopodobi in v nivoju, stabilnosti ter kontingentnosti samospoštovanja. Signifikantne razlike med spoloma pa so se pokazale na področju soodvisnega jaza in v enem vdiku neodvisnega jaza ter enem vidiku kontingentnega samospoštovanja.
COBISS.SI-ID: 47815522
Namen študije je bil raziskati odnos afektivnih in motivacijskih procesov s samoregulacijo pri matematiki pri srednješolcih. Zanimalo nas je ali se te povezave razlikujejo glede na spol ter koliko čustvene in motivacijske spremenljivke napovedujejo uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij dijakov. V raziskavi je sodelovalo 397 slovenskih dijakov prvega letnika gimnazije (145 fantov in 252 deklet). Dijaki so s pomočjo treh lestvic ocenili pozitivna in negativna čustva pri matematiki v treh kontekstih: med poukom, med učenjem doma in med preizkusom. Ciljno motivacijske orientacije dijakov smo merili z revidiranim AGQ vprašalnikom (Achievement Goal Questionnaire Revised AGORevised; Elliot in Murayama, 2008), lastno učinkovitost dijakov s PALS-om (Patterns of Adaptive Learning Scales PALS; Midgley et al., 2000), kognitivne in metakognitivne strategije pa z MSLQ (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich et al., 1991). Pri dekletih smo med čustvenimi in motivacijskimi dimenzijami našli več pomembnih korelacij kot pri fantih, pri fantih pa več pomembnih povezanosti med čustvi in strategijami. Hierarhična regresijska analiza je pokazala, da čustva pri fantih pojasnijo več variance pri uporabi kognitivnih in metakognitivnih strategij kot pri dekletih. Pri obeh spolih pa so najbolje napovedovala uporabo (meta)kognitivnih strategij pozitivna čustva med učenjem matematike doma in pri preizkusu iz matematike. Med motivacijskimi spremenljivkami pa je pomemben del variance v uporabi vseh strategij pri dekletih pojasnila le ciljna usmerjenost v dosežek. Ob koncu izpostavljamo implikacije emocionalnih in motivacijskih spremenljivk za uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju matematike in za nadaljnje raziskovanje.
COBISS.SI-ID: 47438434