Raziskava je na vzorcu 469 slovenskih srednješolskih dijakov/inj preverjala odnos med njihovim predznanjem molekularne in humane genetike ter štirimi področji biotehnoloških aplikacij. Te aplikacije so bile ocenjene z vidika uporabnosti, moralne sprejemljivosti in zaznane rizičnosti. Dodatno so udeleženci ocenjevali moralno sprejemljivost biotehnoloških aplikacij. Raziskava je jasno pokazala na povezanost stopnje predznanja z značilnostmi presojanja moralne sprejemljivosti in drugih vidikov biotehnoloških aplikacij, pokazala pa je tudi, da je pri dijakih/injah prisotna relativno nizka kakovost moralnega presojanja. To kaže na močno potrebo po večjem vključevanju in prakticiranju moralnih vidikov ocenjevanja biotehnoloških aplikacij v slovenskem šolstvu in tudi na potrebo po nadaljnjem raziskovanju spremenljivk, zajetih v raziskovalnem modelu.
COBISS.SI-ID: 6727033
Raziskava je preverjala, kako ocenjujejo osebe, ki se učijo, didaktične kompetence oseb, ki učijo. Pogoji raziskovanja so bili oblikovani tako, da je bilo možno primerjati in soočati dva modela učenja, model vzgoje in izobraževanja, usmerjen k učitelju (tradicionalnejši model) in model vzgoje in izobraževanja, usmerjen k učencu. Izsledki raziskave so pokazali, da so učitelji pogosteje uporabljali prvine tradicionalnega instrukcijskega modela kot prvine modela, ki terja spremenjeno vlogo učitelja.
COBISS.SI-ID: 45725538
Raziskava preverja odnos med dimenzijami osebnosti (pet velikih, stabilnost, plastičnost, generalni faktor osebnosti /GFO/) in dimenzijami kakovosti življenja (telesna, psihološka, socialna, okoljska kakovost in generalni faktor kakovosti življenja /GKV/). Na vzorcu 129 odraslih udeležencev obeh spolov je bilo s pomočjo številnih multivariatnih analiz ugotovljeno, da obstaja substancialna povezanost tako med posameznimi dimenzijami osebnosti obeh domen (osebnosti in kakovosti življenja), kakor tudi med obema generalnima dimenzijama (0,42). SEM analiza je tudi potrdila ustreznost hipoteze, da je osebnost relativno močan vzročni dejavnik kakovosti življenja. Rezultati raziskave tako jasno potrjujejo povezanost med osebnostjo in kakovostjo življenja, kar se tudi ujema s številnimi izsledki, ki kažejo nazveze med osebnostnimi dejavniki na eni strani in psihofizičnim in socialnim blagostanjem.
COBISS.SI-ID: 49705314
Strukturne analize šestih temeljnih kognitivnih sposobnosti, ki so bile izmerjene na velikem ameriškem vzorcu MIDUS II, so odkrile stabilno hierarhično strukturo z dvema primarnima dimenzijama (spomin in eksekutivne funkcije) in generalnim faktorjem. Bifaktorski model se je izkazal kot najboljši model za opis te strukture, za primernega se je pokazal tudi klasični hierarhični model. Kognitivna hitrost je v pretežni meri vključena v dimenzijo eksekutivnih funkcij. Vse dimenzije kognitivnih sposobnosti se povezujejo s starostjo in zaznanim intelektualnim staranjem. Vendar so osebnostne dimenzije (velikih pet) boljši prediktorji zaznanega intelektualnega staranja kot starost in kognitivne sposobnosti same.
COBISS.SI-ID: 50997346
V raziskavi so bili preverjeni odnosi med spremenljivkami samopodobe, samospoštovanja in socialne opore pri mladostnikih s posebnimi potrebami ob primerjavi in ugotavljanju razlik med mladostniki s posebnimi potrebami v običajnih šolah in tistimi v posebnih šolskih ustanovah. Izsledki raziskave so pokazali, da sta tip šolske institucije in narava hendikepa pomembno vplivali na samopodobo, samospoštovanje in občutje socialne opore, medtem ko je bil učinek ev. hendikepa staršev le šibek. Prav tako so bile ugotovljene povezave med dimenzijami samopodobe in socialne opore. Izsledki so jasno potrdili hipotezo, da imajo mladostniki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redno šolanje, bolj pozitivno samopodobo in višje občutje socialne opore.
COBISS.SI-ID: 48554850